Spirometrija je temeljna, neinvazivna funkcijska preiskava pljučne funkcije. Preiskava omogoča zgodnje odkrivanje obstruktivnih in restriktivnih motenj dihanja. Z njo lahko izmerimo volumne vdihanega ali izdihanega zraka in pretoka zraka med vdihom ali izdihom. Pri spirometriji največji poudarek dajemo izmeri vitalne kapacitete, ki predstavlja ves zrak, ki ga po predhodnem maksimalnem vdihu lahko izdahnemo iz pljuč. Najvažnejši med pretoki pa je pretok zraka v prvi sekundi izdiha – FEV1, ki nam pove količino zraka, ki ga je oseba v prvi sekundi izdiha sposobna izdahniti po predhodnem maksimalnem vdihu. Indikacije za spirometrijo so: odkrivanje pljučnih bolezni, določitev teže pljučnih bolezni, merjenje vpliva dejavnikov iz okolja, določitev učinkov posegov in zdravil in določitev telesne okvare in invalidnosti. (J. Tršan, 2009)
PEF – meter je najstarejši merilec največjega pretoka zraka pri ustih. Že v antićnih časih so ugotavljali moč izdiha s tem, kakšna je razdalja, na kateri se še lahko upihne gorečo svečo. Danes imamo namesto sveče majhen, priročen aparat, ki nam v enotah pretoka (l/min) pokaže, kakšen je največji pretok. Meritev pretoka v toku izdiha je še vedno eden ključnih podatkov o poteku bolezni in mora biti osnova za spremljanje in uspešno zdravljenje pacientov z astmo. (M. Fležar, 2004)
Reševanje problema s področja ZN
Obstrukcija je pojem, ki nam pove, da obstaja določena ovira zaradi katere pacient nemore normalno napraviti forsiranega izdiha. Ta pojav lahko pacienti zelo enostavno in natančno merijo doma na PEF-u. Pacienti, ki imajo astmo morajo uporabljati PEF, ker s tem lahko sami opazujejo, nadzorujejo in vodijo svojo bolezen. Pacient mora stoje napraviti 3 maksimalne izdihe zraka v PEF in najboljši rezultat vpisati v dnevnik, ki ga odda svojemu zdravniku na kontroli. Zmanjšanje parametra FEV1 tudi kaže na obstrukcijo, vendat tega nemore pacient opravljati doma. Zato potrebujemo spirometer, napravo, ki nam izačuna rezmerja med FEV1 in FVC, to je t.i. Tiffeneaujev index, ki vrednost pretoka primerja s celotnim izdihanim volumnom.
Pri spirometriji je zelo pomembna psihofizična priprava pacienta, jasna navodila in sama vzpodbuda med izvajanjem preiskave, če je vzpodbuda slaba so lahko rezultati slabši kot bi lahko bili, za kar je odgovorna medicinska sestra ne pacient. Če medicinska sestra presodi, da se pacient ni potrudil po svojih zmožnostih, lahko preiskavo ponovi.
Pri PEF-u mora pa pacient prav tako dobiti jasna navodila za uporabo doma in dnevnik kamor bo vpisoval svoje rezultate merjenj. Samoiniciativa ina nadzor sestre pri merjenju v bolniški oskrbi lahko pripomorejo k boljšem opazovanju in obvladanju bolezni pacienta.
KRITIČNO MNENJE
Po mojem mnenju imajo na Kliniki Golnik zelo dobro poskrbljeno za zgornje dve preiskavi. Sestre na oddelku se zavedajo kako pomembna je priprava pacienta na preiskavo in sama vzpodbuda, ki ima dostikrat velik pomen pri rezultatih preiskave. Sem pa mnenja, da pacienti zlasti astmatiki, ko grejo v domačo oskrbo sčasoma opuščajo merjenje PEF-a. S tem nimajo takšnega nadzora nad svojo boleznijo in ko pride do poslabšanja ponavadi prepočasi ukrepajo in zato zopet pristanejo v bolnišnici. Osebni zdravniki bi tu morali vzpostaviti večji nadzor nad njimi.
[wp_ad_camp_1]
VIRI IN LITERATURA
Topole E. Spirometrija, 2010, dostopno na: http://www.dpbs.si/Sre%C4%8Danje%20z%20boleznijo/O%20preiskavah/Spirometrija.htm
Fležar M. Uporaba merilcev PEF pri astmi. 3. mariborski kongres družinske medicine: zbornik predavanj, Maribor 26.-27. november 2004. Maribor. Medicinska fakulteta Maribor; 2004: 98-100
Tršan J.Vloga medicinske sestre pri spirometriji, Golnik 2006. Bolnišnica Golnik – Klinični oddelek za pljučne bolezni in alergijo; 2006: 2-4