Krvne preiskave so najbolj pogost diagnostični pripomoček za ugotavljanje in ocenjevanje bolnikovega zdravstvenega stanja. Preiskave krvi nam dajejo podatke o metabolizmu, oksigenacijskih procesih prehranjenosti, odpornosti organizma ter njegovi biokemični in hematološki podobi. S temi podatki se lahko odzovemo z ustrezno terapijo. Medicinska sestra mora imeti za varen in učinkovit odvzem krvi znanje iz anatomije in fiziologije ožilja, poznati mora kriterije za izbiro žile ter možne zaplete pri odvzemu same krvi (Ivanuša, Železnik, 2002).
Je najpogostejši način odvzema krvi, pri katerem z injekcijsko iglo skozi kožo vstopimo v žilo, da pridobimo vzorec krvi za laboratorijske preiskave. Vzorec lahko pridobimo na dva načina; klasičen način z brizgalko in vakuumski odvzem krvi iz vene. Za punkcijo vene na klasičen način, uporabljamo različne igle, katere se razlikujejo po dolžini in premeru lumna (Bunderla, 2009).
Uporabljajo se različne epruvete za odvzem krvi. Razlikujejo se po namembnosti in velikosti krvnih vzorcev. Barve zamaškov so različne, ki so v povezavi z namembnostjo in dodatki antikoagulantnih sredstev: vijolična – z dodatkom antikoagulanta K-EDTA, ki se uporablja za hemogram; modra z dodatkom Na citrata za koagulacijske teste; rdeča/rumena se uporabljata za običajne biokemične preiskave in presajalne teste; črna se uporablja za vnetne parametre (Šmitek, Krist, 2008).
PRAVILA ZA ODVZEM KRVI
– Pacient mora biti pred odvzemom tešč, ker hranilne snovi spremenijo izide preiskav. Če je odvzem krvi nujen, to označimo na spremnem dokumentu.
– Odvzem krvi ne izvajamo na roki, na katero je napeljana infuzija, ker dobimo razredčen vzorec.
– Če istočasno odvzemamo kri za več različnih preiskav, načrtujemo pravilen vrstni red epruvet. Najprej odvzamemo kri v epruvete brez dodatkov, da ne pride do kontaminacije igle z antikoagulantom iz epruvete.
– Preveza žile/esmarh lahko traja največ 1 minuto, ker po eni minuti pride do hemokoncentracije in tudi do hemolize odvzetega vzorca krvi.
– Pri odvzemu krvi v epruvete z dodatki moramo vsebino takoj po odvzemu vzorca nežno 5 -10 krat obrniti, da se kri in dodatek enakomerno premešata. Stresanje epruvete pospeši hemolizo!
– Kri odvzamemo v epruveto z dodatki le do oznake na epruveti, da dosežemo pravilno razmerje.
– Nekatere vzorce je treba do analize hraniti in prenašati v hladnem okolju in čimprej dostaviti v laboratorij (PAAK).
– Za preiskave, kot so ugotavljanje procentov zdravila v krvi, jemljemo vzorce krvi v določenem času in v določenih časovnih razmikih po vnosu zdravila v telo. Pri zaužitju zdravila je koncentracija zdravila najvišja 2-4 ure po zaužitju.
– Pri preiskavah hemostaze moramo upoštevati, da se mehanizmi hemostaze aktivirajo takoj po poškodbi tkiva, tudi ob vbodu v telo. Pri tej preiskavi ne uporabljamo esmarha. Epruveto napolnimo do oznake, da je razmerje med krvjo in Na citratom 9:1 in jo takoj premešamo. Nato jo postavimo v ledeno vodo vse do centrifugiranja.
– Vse epruvete po odvzemu postavimo na stojalo, da stojijo v pokončnem položaju.
– Pri vseh odvzemih krvi moramo zagotoviti varnost pacienta – identifikacija, pravilen odvzem krvi in pravilna označitev vzorcev; in lastno varnost – uporaba zaščitnih sredstev.
– Pri pacientih, pri katerih obstaja nevarnost okužbe preko krvi, moramo epruvete označiti z dogovorjeno nalepko, da opozorimo na možnost okužbe tudi druge zdravstvene delavce (Bunderla, 2009).
ZAPLETI PRI ODVZEMU KRVI IZ VENE
– Prekomerna krvavitev
– Hematom na mestu vboda
– Okužba
– Neuspešen odvzem
– Hemoliza odvzetega vzorca
– Kolaps pacienta
[wp_ad_camp_1]
PREKOMERNA KRVAVITEV/HEMATOM na mestu vboda se lahko pojavita pri pacientih s podaljšanim strjevanjem krvi in pri uporabi debelejše injekcije ali punkcijske igle. Pri odvzemu krvi za hematološke preiskave uporabljamo zelene ali rumene igle. Debelejše igle ustvarijo večje vstopno okno v veno, kar je lahko vzrok za podaljšano krvavitev iz vene. uporaba tanjše igle G 21 ni priporočljiva, ker pri pretakanju krvi skozi ozke lumne bolj pogosto prihaja do poškodb eritrocitov in posledične hemolize. Zaradi tega dobimo napačne rezultate, te pokažejo nenormalno visoko vrednost kalija.
KOLAPS pacienta lahko preprečimo tako, da ga namestimo v posteljo v pol sedeči ali ležeči položaj, pacientu razložimo kaj bomo delali in če je potrebno ga pomirimo (Bunderla, 2009).
LITERATURA
Bunderla. Punkcija vene. Dostopno na: http://sl.scribd.com/doc/24719238/PUNKCIJA-VENE, 2009.
Ivanuša, Železnik. Standardi aktivnosti zdravstvene nege. Maribor, 2002.
Šmitek, Krist. Venski pristopi, odvzem krvi in dajanje zdravil. Ljubljana, 2008.