Sladkorna bolezen, z drugo besedo diabetes, je motnja, pri kateri je raven krvnega sladkorja (glukoze) nenormalno visoka.
Ključno gorivo človeškega telesa je glukoza. Trebušna slinavka proizvaja hormon inzulin, ki omogoča, da glukoza prehaja iz krvnega obtoka v mišice in maščobo. Telo v vsakem trenutku potrebuje ravno pravo količino glukoze v krvi. Diabetes pa je stanje, pri katerem se proizvede premalo inzulina za telesne potrebe, kar vpliva na normalno ravnovesje med glukozo in inzulinom. Hormoni, ki jih proizvaja posteljica, zmanjšajo normalno izkoriščanje inzulina (inzulinska rezistenca) in trebušna slinavka to uravnava s proizvajanjem večje količine inzulina.
Te spremembe vplivajo na normalni nadzor nad krvnim sladkorjem. Zato je pomembno, da pri nosečnicah spremljamo možni razvoj diabetesa (Johnson, 2011).
Pri eni obliki obliki diabetesa telo ne proizvaja dovolj inzulina. To je mladostniški diabetes, ki se razvije že v otroštvu (tip I). Pri drugi obliki proizvedeni inzulin ne deluje dovolj učinkovito. To se dogaja pri nosečnostnem diabetesu in diabetesu (tip II), ki se razvije v zrelem obdobju življenja.
Raven glukoze pri ženskah, ki imajo nosečniški diabetes, navadno ni tako visoka, da bi ogrožala njihovo zdravje. V večini primerov gestacijski diabetes pri materi ne povzroča simptomov in prav tako ne ogroža njenega zdravja. Vendar je to zgodnji znak, da obstaja večja nevarnost razvoja diabetesa kasneje v življenju (Johnson, 2011).
Čeprav nosečnostni diabetes navadno ne ogroža materinega zdravja, zdravniki opravijo teste za njegovo odkrivanje, saj pomeni nekaj resnih tveganj za otroka. Če nosečniškega diabetesa ne odkrijejo, obstaja večja nevarnost, da se otrok rodi mrtev ali umre kot novorojenček. Če se težava odkrije pravočasno in zdravi, ni otrok nič bolj ogrožen, kot otrok matere, ki nima diabetesa (Battelino et al., 2008).
DEJAVNIKI TVEGANJA IN PREPREČEVANJE LE-TEH
Dejavniki tveganja so: čezmerna telesna teža, visok krvni tlak, previsoka raven maščob v krvi, premajhna telesna dejavnost, starost nad 30 let, družinska anamneza diabetesa v odrasli dobi, mati je že rodila velikega ali mrtvorojenega otroka.
Zdrav način življenja je najboljša preventiva pred sladkorno boleznijo.
Če imata nosečnica normalno telesno težo, mora skrbeti, da jo bo obdržala; če pa je med osebami s čezmerno telesno težo, se mora potruditi, da se bo znebila “odvečnih kilogramov”. S tem bo prispevala tudi k znižanju njenega morebitnega previsokega krvnega tlaka in maščob v krvi. Uravnotežena prehrana je med nosečnostjo sicer pomembna, toda diabetesa ne nosečnica dobiti zgolj zato, če se je pojedla preveč sladkorja ali se preveč zredi.
Nosečnici moramo pojasniti še pomen ketonov v urinu kot pokazatelja nezadostnega energijskega vnosa ali neprimerne razporeditve obrokov. Zato ji svetujemo njihovo redno določanje (najmanj na tešče in pred večerjo).
Cilj je odsotnost ketonurije. Upoštevamo tudi druge možne vzroke za ketonurijo, npr. hipoglikemija. V službo in po nakupih se, če je le mogoče, naj nosečnica odpravi peš ali na kolesu. Prosti čas naj nameni za sprehod v naravo in po posvetu z zdravnikom za intenzivnejšo telesno dejavnost.
Če ima nosečnica več dejavnikov tveganja za nastanek sladkorne bolezni, naj si vsaj enkrat letno naj izmeri krvni sladkor. Nosečnici je treba redno meriti krvni tlak; ciljna vrednost je manj kot 130/80 mmHg (Battelino et al., 2008; Johnson, 2011).
[wp_ad_camp_1]
KRITIČNO MNENJE
Nosečnice z gestacijskim diabetesom morajo biti zelo osveščene o svoji ”začasni” bolezni (nosečnostni diabetes skoraj vedno izgine takoj po porodu). Skrbno morajo voditi dnevnik in hoditi na preglede. Danes me je predvsem presenetilo to, da je kar nekaj nosečnic, ki imajo nosečniki diabetes. Da jih je toliko res nisem pričakovala. Ko sem pokukala v njihov dnevnik meritev krvnega sladkorja sem videla, da lepo vodijo evidenco, prav tako pa tudi vzdržujejo telesno težo.
LITERATURA
Johnson. Vse o nosečnosti in otrokovem prvem letu; (prevod iz angleščine Bratanič et al.). Ljubljana: 2011: 172-174, 213.
Battelino et al.. Slovenske smernice za zdravstveno oskrbo bolnikov s sladkorno boleznijo tipa 2. Ljubljana, 2008; 124-127. Dostopno na: http://www.endodiab.si/dotAsset/6059.pdf.
Tomažič. Dostopno na: http://www.endodiab.si/dotAsset/7234.pdf, 2013.