Krvne preiskave so najbolj pogost diagnostični pripomoček za ugotavljanje in ocenjevanje bolnikovega zdravstvenega stanja. Preiskave krvi nam dajejo podatke o metabolizmu, oksigenacijskih procesih prehranjenosti, odpornosti organizma ter njegovi biokemični in hematološki podobi. S temi podatki se lahko odzovemo z ustrezno terapijo. Medicinska sestra mora imeti za varen in učinkovit odvzem krvi znanje iz anatomije in fiziologije ožilja, poznati mora kriterije za izbiro žile ter možne zaplete pri odvzemu same krvi (Ivanuša, Železnik, 2002).
Je najpogostejši način odvzema krvi, pri katerem z injekcijsko iglo skozi kožo vstopimo v žilo, da pridobimo vzorec krvi za laboratorijske preiskave. Vzorec lahko pridobimo na dva načina; klasičen način z brizgalko in vakuumski odvzem krvi iz vene. Za punkcijo vene na klasičen način, uporabljamo različne igle, katere se razlikujejo po dolžini in premeru lumna (Bunderla, 2009).
Uporabljajo se različne epruvete za odvzem krvi. Razlikujejo se po namembnosti in velikosti krvnih vzorcev. Barve zamaškov so različne, ki so v povezavi z namembnostjo in dodatki antikoagulantnih sredstev: vijolična – z dodatkom antikoagulanta K-EDTA, ki se uporablja za hemogram; modra z dodatkom Na citrata za koagulacijske teste; rdeča/rumena se uporabljata za običajne biokemične preiskave in presajalne teste; črna se uporablja za vnetne parametre (Šmitek, Krist, 2008).