KOPB je boleznsko stanje za katero je značilen zmanjšan pretok zraka v pljučih, ki ni popolnoma reverzibilen. Zmanjšen pretok zraka napreduje in je povezan z vnetnim odgovorom pljuč na škodljive delce in pline.
Za bolezen je značilno oženje in propadanje bronhialnega sistema in pljučnih mešičkov. Zapora dihal počasi napreduje in ni nikoli docela odpravljena. Posledično pride do motenj v izmenjavi plinov. Govorimo o KOPB, kamor sodita Kronični bronhitis in prenapihnjenost pljuč – Emfizem.
Zapora dihal nastopa počasi in se pri pacientu kaže najprej s težko sapo ob naporu, na koncu pa pacient čuti težko dihanje že med hranjenjem. Cigaretni dim je dokazano najpomembnejši dejavnik dejavnik tveganja za nastanek KOPB. Boleznski znaki se pa pojavijo po 20 do 30 letih kajenja škatlice cigaret dnevno. Ne vemo zakaj zbolijo le nekateri kadilci, drugi pa lahko kadijo celo življenje ne da bi razvili KOPB.
Več pacientov je trenutno moških.
Reševanje problema s področja ZN
Vloga medicinske sestre pri obravnavi pacienta s KOPB je bolj pomombna, kot se je zavedamo. KOPB postane namreč v svoji napredovalni obliki bolezen celega organizma. Napredujoča funkcijska okvara pljuč pacienta vse bolj omeji v gibljivosti, povzroči socialno osamljenost in depresivnost.
Pacient s KOPB je težak respiratorni invalid, ki se srečuje z različnimi težavami, ki jih povzroči bolezen. Zdravstvena nega teh pacientov je navidezno enostavna v resnici pa zahteva veliko strokovnega znanja medicinske sestre. Pomemben je dober nadzor pacienta in izvajanje individualno prilagojene zdravstvene nege glede na pacientove potrebe in stopnjo dispneje. Nepravilen načrt zdravstvene nege in povečana aktivnost pacienta lahko vpliva na povečanje dispneje.
Medicinska sestra pri pacientu opravi usmerjeno anamnezo. V anamnezi sprašuje po simptomih poslabšanja osnovne bolezni, po znakih popuščanja desnega srca, po znakih hiperkapnije in znakih hipoksemije.
Cilj dihanja pri ZN je pa da ima pacient občutek lažjega dihanja, je zadovoljivo oksigeniran, izkašljuje kljub oslabelosti in da je pomirjen.
Cilj prehranjevanja in pitja pa je, da pacient zaužije zadostno količinsko in kalorično prehrano ter, da je pacient dovolj hidriran. Ostali cilji so: Preprečevanje dodatne okužbe, preprečevanje padcev in poškodb, ohranjanje pacienta v čim boljši telesni in duševni kondiciji, pridobiti pacientovo zaupanje, zmanjšati strah, poučiti pacienta in svojce ob bolezni sodelovanju procesa zdravljenja, pacient bo samostojno živel doma.
Bolniki na trajnem zdravljenju s kisikom na domu (TZKD) prehodijo 159 m krajšo razdaljo. Njihov forsirani izdih v prvi sekundi (FEV1) znaša v povprečju 800, v primerjalni skupini 1600. Bolniki s KOPB na TZKD imajo v primerjavi s tistimi brez takega zdravljenja slabšo kakovost življenja, nižjo oceno fizične aktivnosti in oceno vpliva bolezni na socialno in psihično komponento.
[wp_ad_camp_1]
KRITIČNO MNENJE
Po mojem mnenju imajo na Kliniki Golnik odlično poskrbljeno za paciente s KOPB. Vsak pacient ima individualno zdravstveno nego in holističen pristop, kar je najbolj pomembno k ohranitvi in prvotno vrnitvi zdravja. Zelo dobro imajo vodeno šolo za paciente s KOPB pri kateri tudi vključijo svojce, kar se mi zdi pomembno zlasti pri tistih pacientih, ki zaradi svojega zdravstvenega stanja niso sposobni samostojno opravljati vse aktivnosti v zvezi z zdravljenjem, če zdravstveno stanje dopušča in pacient svoj življenski slog popolnoma podredi bolezni se načeloma ne bi smel ponovno hospitalizirati, kar pomeni, da bi živel popolnoma samostojno in bi obiskoval samo redne kontrole.
VIRI IN LITERATURA
Oddelčna dokumentacija Klinike Golnik – oddelek 600
Marjana Bratkovič, Jurij Šorli, Miljana Vegnuti, Sabina Kristan–Škrgat OCENA KAKOVOSTI ŽIVLJENJA BOLNIKA S KRONIČNO OBSTRUKTIVNO PLJUČNO BOLEZNIJO. Obzor Zdr N. 2009;43(3):163–9
Klasinc M, Rozman M, Kisner N, Vrečko-Pernat S. Zdravstvena nega 3: učbenik za srednje tehniško oziroma strokovno izobraževanje: Maribor: Založba Pivec, 2009