dihanje

1.1 Dihanje, neučinkoviti vzorci dihanja
Vdih in/ali izdih ne zagotavljata primerne ventilacije.

LASTNOSTI: težave z dihanjem, dispneja v mirovanju ali ob naporih, spremembe v frekvenci vdihov in izdihov, uporaba pomožnih dihalnih mišic, frekvenca dihanja na minuto, nenormalno število vdihov in izdihov na minuto, nenormalna globina vdihov in izdihov, znižana pulmonalna kapaciteta, plapolanje nosnih kril, znižana ventilacija, znižan inspiratorni/ekspiratorni pritisk.
1.2 Ventilacija, nepopolna spontana
Pomanjkanje energije pri pacientu, ki vodi v nesposobnost vzdrževanja dihanja, potrebnega za preživetje.
LASTNOSTI: dispneja, zvišan metabolizem, naraščujoč nemir, uporaba pomožnih dihalnih mišic, pospešen srčni utrip, znižan Po, zvišan pCO, znižan pH.
1.3 Izmenjava plinov, nepopolna
Pretirana ali pomanjkljiva oksigenacija ali izločanje ogljikovega dvokisa na alveolarno-kapilarni ravni. Preberi več o Dihanje

Dihanje in motnje dihanja

Dihanje (respiracija) imenujemo izmenjavo plinov v pljučih.

Tudi pri človeku diha vsaka celica in izmenjuje kisik in ogljikov dioksid s svojim okoljem. Proces izmenjave kisika in ogljikovega dioksida poteka v tkivih, kar imenujemo notranje ali tkivno dihanje.

Sprejem kisika iz zunanjega okolja, torej iz zraka, in oddajanje ogljikovega dioksida v zrak pa imenujemo zunanje dihanje (za le to potrebujemo dihalne organe, krvni obtok in centralno regulacijo dihanja).

Dihanje nam omogoča:

· rebrna mišica

· trebušna mišica

· trebušna prepona

VDIH:

· trebušna prepona usločena navzdol

· rebra se dvignejo

· prsni koš se razširi in poveča se prostornina pljuč

· tlak v pljučih se zmanjša, tlak zunaj je višji, zato zrak pride v pljuča

Preberi več o Dihanje in motnje dihanja

Vloga medicinske sestre pri merjenju vitalnih funkcij

Vitalne funkcije so: telesna temperatura, krvni tlak, pulz in dihanje.

–telesna temperatura pri odraslem človeku niha od 36°C do 37.2°C. običajno jo merimo aksilarno (pod pazduho). Poznamo naslednja odstopanja: HIPOTERMIJA – znižana telesna temperatura, pomeni vrednost stalno pod 36°C in HIPERTERMIJA – zvišana telesna temperatura, vročina, nad 37.2°C.

–krvni tlak: Z vsakim utripom srce iztisne kriv žile, da bi oskrbelo tkiva s hranilnimi snovmi in kisikom. Silo s katero pritiska kri na žilno steno, imenujemo krvni tlak. Normalna vrednost je (normotenzija) je 110-140/60-90 mmHg, Poznamo pa naslednja odstopanja: povišan krvni tlak – HIPERTENZIJA 140+/90+ mmHg in znižan krvni tlak – HIPOTENZIJA 110-/60- mmHg.

–pulz: je sunek pulznega vala v žilah arterijah. Normalna vrednost je: od 60 do 80udarcev/min. poznamo pa naslednja odstopanja: TAHIKARDIJA – pospešen pulz nad 100udarcev/min in BRADIKARDIJA – upočasnjen pulz pod 60udarcev/min.

–dihanje imenujemo izmenjavo plinov v pljučih. Normalna vrednost je od 16 do 18 vdihov/min. poznamo naslednja odstopanja: TAHIPNEJA – pospešeno dihanje, BRADIPNEJA – upočasnjeno dihanje, DISPNEJA – oteženo dihanje, APNEA – prenehanje dihanja. Preberi več o Vloga medicinske sestre pri merjenju vitalnih funkcij

DTP – Propedevtika

KRVAVITEV IZ NOTRANJIH ORGANOV

– akutne (znaki – razlika je v času – nastala sedaj (poten, bled, tahikarden, hipotenziven – lahko pride do šoka…)), okultna (prikrita –npr. iz črevesja) kronične (da vsak dan krvavi – že več časa, traja dlje časa

Preberi več o DTP – Propedevtika

Zdravstvena nega otroka zapiski 3.del

AKUTNO VNETJE BRONHIJEV (bronhitis acuta)
Pogosto obolenje, ki ga običajno spremljajo obolenja na zgornjih/in ali spodnjih dihalih (pljučnica).

Znaki
–    kašelj (najprej suh, nato produktiven)
–    poostreno dihanje
–    piskajoče dihanje
–    hipertermija

Negovalni problemi
–    neučinkovito dihanje
–    hipertermija
–    pomanjkanje teko čine
–    pomanjkanje znanja staršev o negi pri akutnem bronhitisu

Preberi več o Zdravstvena nega otroka zapiski 3.del