1.1 Dihanje, neučinkoviti vzorci dihanja
Vdih in/ali izdih ne zagotavljata primerne ventilacije.
LASTNOSTI: težave z dihanjem, dispneja v mirovanju ali ob naporih, spremembe v frekvenci vdihov in izdihov, uporaba pomožnih dihalnih mišic, frekvenca dihanja na minuto, nenormalno število vdihov in izdihov na minuto, nenormalna globina vdihov in izdihov, znižana pulmonalna kapaciteta, plapolanje nosnih kril, znižana ventilacija, znižan inspiratorni/ekspiratorni pritisk.
1.2 Ventilacija, nepopolna spontana
Pomanjkanje energije pri pacientu, ki vodi v nesposobnost vzdrževanja dihanja, potrebnega za preživetje.
LASTNOSTI: dispneja, zvišan metabolizem, naraščujoč nemir, uporaba pomožnih dihalnih mišic, pospešen srčni utrip, znižan Po, zvišan pCO, znižan pH.
1.3 Izmenjava plinov, nepopolna
Pretirana ali pomanjkljiva oksigenacija ali izločanje ogljikovega dvokisa na alveolarno-kapilarni ravni.
LASTNOSTI: oteženo dihanje, nenormalno dihanje ( frekvenca, ritem , globina , dispneja, hipoksemija, nenormalna količina plinov v krvi, nenormalni arterielni pH, nenormalna barva kože ( bledica, zariplost, cianoza ) , diaforeza, motnje v vidu, tahikardija, nemir, anksioznost, zmedenost, zaspanost, vzdražljivost, glavobol ob prebujanju .
1.4 Dihalne poti neučinkovito čiščenje
Nesposobnost učinkovitega odstranjevanja izločkov ali obstrukcija respiratornega trakta.
LASNOSTI: naraščanje zvokov ob dihanj ( specificirajte lokacijo: hropenje,piskanje »prasketanje« ), nesposobnost čiščenje dihalnih poti; neučinkovito izkašljevanje ali nesposobnost kašljanja ), vodi v : verbalno poročanje o težavnem dihanju, pacient terja pogosto sukcijo, hitrejše dihanje ( tahipneja ), upadanje zvokov v dihanju, hipoksemija.
1.5 Ventilacija, nefunkcionalna
Nesposobnost prilagajanja dihanju brez mehaničnih pripomočkov, kar prekinja in podaljšuje proces navajanja na samostojno dihanje ( rahlo, srednje močno, močno ).
LASTNOSTI:
Rahlo (odziva se na zniževanje mehanične ventilacije):
– z nemirom,
– z rahlo pospešeno frekvenco dihanja;možno pa je, da se pojavi tudi naslednje:
izražena potreba po kisiku, težave z dihanjem, utrujenost, vročica, pacienta skrbi, če je aparatura moda okvarjena,pacient usmerja svojo pozornost dihanju.
Srednje močno (odziva se na zniževanje mehanične ventilacije):
– z rahlim naraščanjem krvnega tlaka, več kot 20mm Hg,
– z rahlim naraščanjem števila srčnih utripov, več kakor 20 na minuto,
– pospešeno dihanje naraste več kot za 5 vdihov v minuti in eden ali več od naslednjih: nesposobnost sodelovanja, diaforeza, razširjene oči, pri avskulaciji zaznana zmanjšana količina vdihanega zraka, sprememba barve ( bledic, rahla cianoza ), zaznana uporaba pomožnh dihalnih mišic.
Močno (odziva se na zniževanje mehanične ventilacije):
– z vzburjenostjo, arterielni plini odstopajo od normalne, krvni tlak sedvigne za več kot 20mm Hg, srčni utrip se dvigne za več kot 20 udarcev v minuti, dihanje je bistveno pospešeno in eden ali več od naslednjih: močna diaforeza, uporaba vseh pomožnih dihalnih mišic, lovljenje zraka, paradoksno abdominalno dihanje, dihanje ni usklajeno z ventilatorjem, zmanjšana stopnja zavesti, močnejši zvoki ob dihanju, slišni prisotni izločki v dihalnih poteh, cinoza.
REŠEVANJE PROBLEMA S PODROČJA ZN
Ugotavljanje pacientovih potreb: Pogovor s pacientom ( ugotavljanje pacientovih navad,kako je skrbel za mikroklimo, okolje, način oblačenja, sprehod, rekreacija, kajenje.. ).
Pregled in opazovanje pacienta: frekvenca dihanja (tahipneja, bradipneja, dispneja, apneja), ritem dihanja (ritmično aritmično), način dihanja (prsno, trebušno), globina dihanja (površinsko, plitvo, globoko).
SPREMEMBE PRI DIHANJU: Cheyne stokesovo dihanje, Kussmaulovo dihanje.
KAŠELJ : pri njem opazujemo način kašlja ( suh, dražeč, brez ali z izmečkom), kdaj se pojavlja, kaj ga izzove.
BOLEČINA: spremlja nekatera bolezenska stanja.
Če pacient ne diha gre za najbolj urgentno stanje – Reanimacija.
NAČRTOVANJE ZN:
– dihanje bo izboljšano, dihalne poti bodo očiščene, možnost infekcije bo zmanjšana, pacient bo boljše spal, obdobja zbujanja bodo krajša, bolečina bo zmanjšana, občutek strahu bo zmanjšan, pacient bo skrbel za svojo higieno, pacient bo manj kašljal, pacient bo spoznal pravilno tehniko dihanja.
NEGOVALNE INTERVENCIJE:
– ustrezna mikroklima za pacienta ( 18-20 stopinj ), vendar moramo paziti, da ta temperatura ni prenizka za nekatere skupine ljudi ( otroci, starostniki ), ustrezna vlažnost v prostoru ( 40-80%). Pacientom z dihalnimi motnjami višja vlažnost ( 70 – 80%), uporaba vlažilcev ali polaganje krp na radiatorje, zračenje prostorov, dovod svežega zraka in preprečevanj kapljičnih infekcij, uporaba ustreznih oblačil, namestitev v ustrezni položaj ( polsedeči ), nudenje pomoči ob kašlju ( sedeči položaj ali drenažni položaj ), hidrirati pacienta s toplimi napitki.
Aspiracija se opravlja po zdravnikovem naročilu. Inhalacija prav tako.
ZDRAVSTVENO NEGO načrtuje individualno pri tem pa upoštevamo posebnosti ZN pacienta z respiratornim obolenjem.
IZVAJANJE ZN:
Vse načrtovane negovalne intervencije izvajamo po načrtu. Zelo pomembno je opazovanje in sprotno vrednotenje uspešnosti negovalnih intervencij, ker so lahko pri pacientu hitre spremembe.
VREDNOTENJE ZN:
Med vrednotenjem spremljamo rezultate ZN oz. določeno negovalno stanje pacienta glede na zastavljene cilje, ki smo jih določili med načrtovanjem.
[wp_ad_camp_1]
KRITIČNO MNENJE
Menim, da se ljudje še premalo zavedamo kako hitro se bolezni širijo ravno preko aerosolov, ki jih nato vdihavamo. Nega pacienta z raznimi respiratornimi obolenji pa naj bo to le preprost kašelj je zelo pomembna. Zavedati se moramo, da je najbolj pomembno da redno spremljamo pacientovo dihanje in odstopanja od dihanja ter da vedno ob kakršnih koli odstopanjih pravilno ukrepamo. Če vemo, da je pacient še bolj občutljiv na spremembe mikroklime, temperature in da je njegova saturacija nizka smo še bolj pozorni in večkrat merimo prisotnost kisika v krvi in po naročilu zdravnika, ki predpiše inhalacije ali kisik to tudi upoštevamo. Poleg vsega je treba skrbeti tudi, da pri pacintu ne pride do dehidracije zato mu ponujamo veliko tekočine. Menim, da na našem oddelku trenutno zdravstveni delavci premalo svojega časa posvečajo tem pacientom, čeprav jih ni veliko še ne pomeni, da ni potrebno kdaj pa kdaj priti do pacienta mu ponuditi malo tekočine in ga vprašati po počutju. Ne smemo pozabiti tudi na kisikove sisteme in kako jih vzdržujemo in beležimo odprtja. Vedno ko odpremo kisikov sostem zabeležimo datumsko in če vmes prenehamo z aplikacijo pokrijemo izhod z alufoljo da destilirana voda ne izhlapi.
LITERATURA
1. Rozman M., Kisner N., Klasinc M., Verčko Pernat S. Zdravstvena nega 2, 2006
2. Dostopno na URL:
https://www.zdravstvena.info/vsznj/14-osnovnih-zivljenskih-aktivnosti-po-virginiji-
henderson/
3. Dostopno na URL:
http://sl.wikipedia.org/wiki/Dihanje
4. M. Gordon, Negovalne diagnoze-priročnik, 2006