Spirometrija ali vitalografija je neinvazivna preiskava, ki v osnovi pomeni merjenje zraka in je najpogostejše uporabljena metoda za merjenje in ocenjevanje kapacitete in funkcije pljuč. Norme za rezultate so postavili že pred 150 leti, ko je bila preiskava izumljena. Je zelo pomembna preiskava pri diagnosticiranju in oceni različnih bolezenskih stanj. Z testom spirometrije se najpogosteje odkrivajo astma, alergije in kronično obstruktivne pljučne bolezni (KOPB). Spirometrija se lahko izvaja na različnih napravah, ki so lahko ali električne merijo pa količino izdihanega in vdihanega zraka.
Pri spirometriji merimo forsirano vitalno kapaciteto (FVC), ki pomeni volumen izdihanega zraka po maksimalno dolgem vdihu. Pri izvajanju FVC se obenem meri tudi forsirani izdihani volumen v prvi sekundi (FEV1), ki je volumen zraka, ki ga človek izdihne v prvi sekundi FVC. Razmerje med FEV1 in FVC imenujemo Tiffneaujev indeks, ki je pri zdravem človeku nad 75%, kar pomeni da lahko človek z zdravimi pljuči v prvi sekundi forsiranega izdiha izdihne 3/4 zraka iz pljuč. Te vrednosti se razlikujejo glede na različne faktorje, kot so starost, spol ter telesna višina in teža. Do padca FEV1 pod 75% pride zaradi zoženja respiratornih poti oz. obstukcije, ki povzroči da v prvi sekundi ne moremo izdihniti enake količine zraka kot pri zdravih pljučih. Pri obstrukciji je FEV1 znižan, medtem ko je FVC v veliko primerih v mejah normale. Pogosti bolezni, ki povzročita takšno stanje sta KOPB in astma. Stanje kadar sta znižani obe vrednosti, tako FEV1 kot FVC in je razmerje glede na Tiffneaujev indeks nad 75% se imenuje restrikcija. Do tega pride pri boleznih, ki prizadanejo elastičnost respiratornega sistema (npr. brazgotinjenje pljuč, fibroza pljuč in kifoza). (Skinder Savić, Vrankar, 2014). Poznamo še kobinacijo restrikcijo in obstrukcijo med (restriktivno-obstruktivne motnje), ki se pojavi pri različnih obolenjih pljuč hkrati. Spirometrija ni pomembna le za diagnosticiranje temveč tudi pri spremljanju bolezni (predvsem KOPB), saj tako ugotavljamo izbolšanje ali poslabšanje bolezni.
Spirometrija se ne izvaja pri pacientih, ki so nedavno imeli možgansko ali srčno kap, pnevmatoraks, v primeru da pacient izkašljuje kri in po nekaterih operacijah, saj bi lahko z povečevanjem pritiska v prsni in trebušni votlini zdravstveno stanje poslabšali. Pri merjenju je ključnega pomena, da pacientu oz. preiskovancu zelo podrobno razložimo potek preiskave, v nasprotnem primeru lahko pride do netančnih rezultatov.
- Reševanje problema:
–Pomembna je predpriprava pacienta na preiskavo:
pri kateri mora pacient upoštevati navodila medicinske sestre, saj bo v nasprotnem primeru rezultat napačen.
-Vloga medicinske sestre:
preden se preiskava izvede je, da pacientu razloži namen ter ga dobro informira o njej ter njenem poteku, hkrati pa si s tem pridobi tudi sodelovanje in zaupanje pacienta. Mnogi pacienti prvič slišijo beseda spirometrija, ob tem pa si vsak ustvari drugačno sliko kaj to je in kako naj bi le ta potekala. Nevednost pacienta je največji vzrok za prestrašenost in vznemirjenost, saj ne vedo kaj jih čaka. Pacient mora dobiti jasne odgovore na vsa vprašanja, ki jih ima v zvezi s preiskavo. Medicinska sestra si mora za pacienta vzeti čas, ter jih s tem pomiriti. Preiskavo mu mora opisati po korakih kako bo potekala , ne sme pozabiti poudariti, da je to neinvazivna, ter neboleča preiskava. V primeru, da je pacient starejši je potrebna velika mera potrpežljivosti in strpnosti. Preveriti je potrebno tudi ali nas je pacient razumel. Ne sme spregledati morebitnih kontraindikacij za tovrstno testiranje (npr. hemoptiza neznanega vzroka, nestabilna angina pectoris, operacija na očeh znotraj treh tednov, operacija v prsnem košu ali trebuhu…). Zato je pomembno, da medicinska sestra pacienta dobro izpraša, ter ga spozna. Ko je pacient pomirjen in pridobimo soglasje za testiranje je naslednja pomembna vloga medicinske sestre, da čim bolj jasno nakaže ter da točna navodila pacientu, kako naj piha. Da bo pacient dosegel čim boljše rezultate lahko sprva opravi nekaj poskusnih testiranj. Po jasnih navodilih in ko je pacient pripravljen je najvažnejša vzpodbuda medicinske sestre, saj bo tako pacient dobil občutek, da mu res želimo pomagati, da bodo rezultati testiranja čim boljši.
–Pripomočki za izvedbo preiskave:
- aparat spirometer (in cev),
- po možnosti stišček za nos,
- ustnik za enkratno uporabo,
- razkužilo,
- protibakterijski filter (ki se menja po določenem številu izvedenih preiskav).
–Navodila za preiskovanca, ki jih podamo pred samim testom:
- 5 ur pred testom naj pacient ne uživa alkohola,
- Priporočeno je da se 24 ur pred testom ne kadi (obvezno pa da se vsaj 1 uro pred testom),
- 1 uro pred testom preiskonavec ne sme imeti telesnih obremenitev,
- test se ne izvaja tik po obroku (priporočljivo je po 1-2ure po obroku),
- 4 do 5 ur pred testom naj preiskovanec ne jemlje bronhodilataornih zdravil (saj lahko ta izbolšajo rezultat testa in dajo nerealne rezultate).
–Navodila za potek preiskave, ki jih podamo preiskovancu:
Pomembno je da če je le mogoče preiskovanec med testom sedi. Priporočljivo je da preiskovanec pred vdihom v spirometer naredi nekaj zelo globokih vdihov, saj lahko to bistveno izboljša rezultat preiskave. Pred vpihom pacient z ustnicami tesno objame ustnik, ki je povezan z spirometrom oz. merilno napravo. Za meritev VC preiskovanec čim hitreje in močneje izdihne kolikor lahko, dokler nima občutka da je popolnoma izpraznil pljuč, za FVC pa pacient najprej izdihne maksimalno količino zraka (to lahko opišemo kot upihovanje sveče), nato pa počasi izdihne še zrak ki je še preostal v pljučih. Vsako od teh dveh meritev ponovimo 2-3 odvisno od sodelovanja, rezultata in stanja preiskovanca po meritvi. Upoštevamo 2 najbolšji krivulji, ki se ne smeta razlikovati za več kot 100ml ali 5%, pazimo pa tudi na obliko krivulje.
Ker raziskave niso pokazale pomembnih povezav med stiščkom za nos in rezultati testa, stišček ni obvezen.
–Izvedba meritve:
- preverimo identiteto pacienta oz. preiskovanca,
- mu obrazolžimo navodila,
- opravimo meritve teže in višine (ali jih odčitamo iz temperaturnega lista),
- pripravimo spirometer,
- pacienta namestimo v ustrezen položaj za izvedbo,
- najprej zmerimo VC,
- zmerimo FVC,
- če je graf pravilne oblike upoštevamo 2 najboljši meritvi.
- očistimo spirometer.
- Kritično mnenje:
S spirometrijo sem se srečala na Kliniki za pljučne bolezni in alergijo Golnik in sicer prvič v Pulmološki ambulanti in Urgentni ambulanti. Sicer sem se srečala z spirometrijo že prej, opravljala sem jo tudi sama, vendar nisem točno vedela kaj to je. Seznanila sem se, da je to res varna in neboleča preiskava, ki traja kratek čas. Pri spirometriji se mi zdi, ključnega pomena to, kako pripravimo pacienta in kako mu razločimo preiskavo ter njena navodila. Zelo pomembno je pacientovo sodelovanje in pravilno pihanje, saj to vpliva na rezultat preiskave. Medicinska sestra, se mora vživeti v vlogo učitelja, ter pacienta poučiti, kako naj pravilno izvede testiranje. Med testiranjem pa mora pacientu nuditi veliko mero opore ter vzpodbude, saj bo tako pacient še bolj motiviran, ter se bo maksimalno potrudil, da bodo rezultati testiranja čim boljši. V kolikor pacient dobro in uspešno sodeluje opravi vsaj tri ponovitve, v kolikor pa je sodelovanje slabše pa je potrebno meritev ponoviti tudi do osemkrat. Potrebno je dobro sodelovanje pacienta in prav tako strokovno vodenje preiskave ter obilna mera potrpežljivosti in vztrajnosti tako pacienta kot izvajalca postopka. Izvid preiskave mora pacientu vedno oceniti in razložiti zdravnik.
LITERATURA:
1.Teoretične in praktične osnove zdravstvene nege: izbrana poglavja. Brigita Skela Savič…(et.al.). Jesenice: Fakulteta za zdravstveno nego, 2016.
2.Fležar M. Spirometrija – kako oblikovati izvid? Kateri parametri so pomembni za kakovosten izvid? Združenje pnevmologov Slovenije, 2011. Dostopno na: http://www.zps-slo.si/uploads/si/publikacije/zbornik-27-maj-2011-ljubljana-47.pdf (13.1.2016).
- Vloga medicinske sestre pri spirometriji. Tršan. Golnik: Bolnišnica Golnik – Klinični oddelek za pljučne bolezni in alergijo, 2009.