Demenca je poznana že vsaj 2000 let in prav tako težave, ki jih prenaša. To je razvidno že iz opisa rimskega satirika. Demenca je skupek bolezenskih znakov, ki vključuje motnje mnogih višjih možganskih funkcij, kot so: spomin, mišljenje, orientacija, razumevanje, računanje, sposobnost učenja, sposobnost besednega izražanja ali presoje. Motnje so toliko izražene, da bistveno motijo delovno ali socialno uspešnost.

Med tistimi, ki so starejši od 65 let, ima vsak 20. Do 70. Zaradi demence že težave. S staranjem se pogostost demenc še povečuje, tako da ima vsak peti starejši od 80 let demenco. Več kot sto različnih bolezenskih procesov lahko povzroči nepopravljive strukturne spremembe v možganih, zaradi katerih se razvije demenca. Pri približno eni desetini tistih, ki jih prizadene demenca, lahko zdravimo bolezenske procese, ki jo povzročajo.

Alzheimerjeva bolezen je najpogostejši vzrok demence. Pri dveh iz med treh varovancev z demenco, starejših od 70 let, je vzrok prav Alzheimerjeva bolezen. Zanjo doslej še ni na voljo uspešnega zdravila, ki bi zaustavilo bolezenski proces. Z upanjem pričakujemo rezultate razvoja novejših zdravil, dotlej pa lahko lajšamo nekatere posledice demence (Kogoj, Mikluž, Dragar; 2001).

Med najpogostejšimi so tudi demenca, ki so posledica motenj prekrvavitve v možganih, zlasti kapi. Nanje lahko vsaj deloma vplivamo tekom življenja z odpovedjo kajenju, skrbjo za primeren krvni tlak, pravilno prehrano in redno telesno aktivnostjo. S prehrano ne vplivamo le na primerno telesno težo, temveč tudi na razmerje in količino maščob v krvi, kar je pomembno pri nastanku kapi.

Redkejše so demence zaradi motenj delovanja žlez z notranjim izločanjem (ščitnice in drugih), možganskih poškodb, nekaterih novotvorb in okužb ter drugih bolezni. Izmed teh lahko posamezne tudi uspešno zdravimo.

(Povzeto po: http://www.srednjazdravstvenaljubljana.si, 16.1.2013)

Reševanje problema s področja ZN

Hranjenje in pitje tekočin:

·         Nenadzorovano uživanje hrane (opazovanje pacienta, razdeljevanje manjših obrokov hrane večkrat na dan, pogosto uživanje sadja, zelenjave…)

·         Odklanjanje hrane (obroki naj bodo prijetnega, morda celo nekoliko izrazitejšega vonja, močnejšega okusa in pestrejših barv, da bodo bolj zanimivi, pacientom, ki se slabše hranijo, vedno serviramo hrano na večjih krožnikih, da so količine videti manjše in se jim hrane ne upre že ob pogledu na prepoln krožnik).

·         Pomoč pacientom z demenco pri motnjah požiranja (preprečevanje aspiracije hrane).

·         Priprava pacienta z motnjami požiranja na hranjenje (čiščenje ustne votline, paciente, ki so ležeči damo v sedeči položaj, hrana naj bo kašasta, tekočine dajo pacientom po žlički, žlica se napolni le do tretjine in vedno počakamo, da pogoltne zalogaj, paciente med hranjenjem vzpodbujamo).

·         Pomoč pri delni ali popolni zapori dihalnih poti (vzpodbujanje k izkašljevanju, udarec po hrbtu (Hiter in pravilen udarec navadno že po prvem ali drugem poskusu povzroči, da se sprosti dihalna pot. Izvedba Heimlichovega prijema (Nenaden pritisk zraka v pljučih povzroči, da ovira izleti iz dihalnih poti, opazovanje pacienta, vzpodbujanje in vzdrževanje samostojnega hranjenja, učenje prijemanja žlice ter zajemanja in odnašanja hrane v usta).

·         Pomen zadovoljivega pitja tekočin (merjenje količine zaužitih tekočin in hrane dodatno ponujanje pijače, dajanje majhnih količin tekočine po žličkah).

·         odklanjanje hrane in/ali pijače zaradi bolezenskega doživljanja (prigovarjanje, preusmerjanje pozornosti, vzpodbuda, ustrezno zdravlenje )

Izločanje:

·         pomoč pacientom z demenco pri motnjah zadrževanja urina (opominjanje pacienta, da gre na stranišče, pomoč pri hoji na stranišče, namestitev nočne posode – ležečim pacientom, namestitev sobnega stranišča, postavimo dovolj velike oz. vidne oznake za stranišče, namestitev inkontinenčnih pripomočkov – pacientom, ki jim neprestano uhaja voda, redno vsakodnevno umivanje in intimna nega večkrat na dan.)

·         pomoč pacientom z demenco pri motnjah zadrževanja blata (motiviranje za izločanje vsak dan ob isti uri, postavimo dovolj velike oz. vidne oznake za stranišče, namestitev inkontinenčnih pripomočkov – pacientom, ki jim neprestano uhaja blato).

·         pomoč pacientom z demenco pri zapeki (pozornost na odvajanje in količino ter gostoto blata, preprečevanje zapeke s primerno hrano, ustreznimi odvajalnimi navadami in gibanjem, pacientu ponudimo toplo mineralno vodo Donat na tešče, odvajalna sredstva – po naročilu zdravnika).

Varnost:

·         skrb za varnost pacienta z demenco (pravilno vodenje, podora, učenje in prilagajanje okolju, pomoč z oznakami, ki so pacientu razumljive, zaklepanje oken in vrat, nadzorovanje pacienta, nadzor nad nevarnimi snovmi, zavarovanje električnih vtičnic, oken, teras, zaposlitev pacienta z vsakodnevnimi opravili.)

Spanje:

·         motnje spanja (zaposlitev pacientov čez dan, sprehodi na svežem zraku, rekreacija oz. telovadba, prezračevanje in zatemnitev spalnice, ureditev pacienta in priprava na spanje, namestitev pacienta v udoben položaj, pogovor pred spanjem, ponudimo mu skodelico tople pijače, uporabi uspaval se čim dalj časa).

Kritično mnenje

Pri pacientki z demenco, je predvsem velikega pomena opazovanje, ter nadzor nad zaužito tekočino in hrano, saj radi kakšno hrano skrijejo na vse možne konce. Z opazovanjem in nadzorom pa  preprečimo dehidracije in druge zaplete. Pacientom pomagamo pri osebnih stiskah. V zdravstvenih ustanovah pripravimo zloženke, seminarje o poučevanju ravnanja pri starostniku z demenco. Najpomembnejši je pogovor ter spodbujanje pri opravilih ter pozitivno razmišljanje.

VIRI

Kogoj A., Mikluž B., Dragar J., Varovanec z demenco v družini, Ljubljana 2001

Verčko Pernat S., Kisner N., Rozman M., Klasic M., Zdravstvena nega 1. Maribor: Založba Pivec; 2006

http://www.srednjazdravstvenaljubljana.si, 16.1.2013