MOTNJE OSEBNE HIGIENE, OBLAČENJA IN SLAČENJA

Kažejo se že zelo zgodaj. Varovanci posebaj odklanjajo kopanje in umivanje las. Potrebno je veliko potrpežljivosti, pogovora, vztrajnosti in dobre volje, nikol ne uporabljamo prisile. Upoštevamo želje varovanca in se prilagodimo njegovim navadam, dovolimo kompromise, zagotovimo intimnost. Omogočimo, da se umije sam, čeprav nekoliko površno, ne iščemo napak. Pomagamo varovancu, ga vzpodbujamo, saj negovanost zboljša počutje varovanca. (Majerle, 2000)

Velik problem je ustna higiena.

Uporabimo isti pristop, ne silimo, poizkusimo ponovno čez nekaj časa. Varovanec pogosto odlaga, izgublja zobno protezo, saj ne razume čemu služi. Večkrat preverimo, če mu še ustreza. (Majerle, 2000)

Težave pri oblačenju, slačenju

Varovancvu pomagamo, ga vzpodbujamo pri pravilni izbiri oblačil, obuval. Vodimo in učimo ga šele, kadar je njegov način oblačenja časovno in estetsko neprimeren. Upoštevamo intimnost, želje, posebno pozorni smo takrat, ko je varovanec nemiren in se slači. (Majerle, 2000)

Neprimerno oblačenje se pri demenci lahko pojavi že zgodaj. Pacient zamenja posamezne dele oblačil, obutve, obleče se neprimerno glede na letni čas in priložnost.

Ugotavljanje potreb

– Ugotovimo pacientovo sposobnost samooskrbe pri življenjski aktivnosti oblačenje in slačenje (ali se lahko sam obleče, sleče, potrebuje pomoč pri oblačenju, slačenju, izbira ustrezna oblačila ter obutev glede na letni čas, priložnost …).

– Ugotovimo pacientove navade v zvezi z oblačenjem in urejenostjo.

REŠEVANJE PROBLEMA

Cilj zdravstvene nege pacienta z demenco je zadovoljevanje njegovih telesnih, čustvenih, socialnih in duhovnih potreb. Izvajanje življenjskih aktivnosti je pri pacientu z demenco zaradi narave obolenja pogosto okrnjeno.

Intervencije zdravstvene nege pri življenjski aktivnosti oblačenje, slačenje

– Upoštevamo pacientove navade v zvezi z oblačenjem in slačenjem.

– Če je potrebno, pacientu pomagamo pri oblačenju in slačenju in ga spodbujamo k samostojnosti pri ustrezni izbiri oblačil ter obutve.

– Pacienta spodbujamo, usmerjamo in nadzorujemo pri izbiri primernih oblačil in obutve glede na letni čas in priložnost.

– Poskrbimo, da so pacientova oblačila čista, primerna, udobna, topla, privlačnega videza.

– Pohvalimo ga, ko je urejen.

– Pri pacientu je lahko prisoten motorični nemir: nenehno se oblači, slači, sezuva, zamenjuje posamezne dele oblačil, hodi pomanjkljivo oblečen ali celo gol. Pacienta opozarjamo in preusmerjamo njegovo pozornost na koristna in enostavna opravila. Izbiramo primerna oblačila (taka, ki se zapenjajo na hrbtu, oblačila brez zapenjanja …).

– Poskrbimo za primerno, udobno obutev. Natikači so neustrezni. Če gre pacient ven, se mora preobuti (to mu pomaga vzdrževati občutek krajevne orientacije).

– Vsa opažanja v zvezi oblačenjem, slačenjem ter urejenostjo dokumentiramo in o njih poročamo zdravniku. (Majerle, 2000)

Osebna higiena in urejenost

Pacient z demenco  lahko že zelo zgodaj odklanja skrb za osebno higieno in urejenost.

Ugotavljanje potreb:

– Ugotovimo pacientovo sposobnost samooskrbe pri življenjski aktivnosti skrb za osebno higieno in urejenost.

– Ugotovimo pacientove navade v zvezi s osebno higieno in urejenostjo. Intervencije zdravstvene nege pri življenjski aktivnosti osebna higiena in urejenost

– Upoštevamo pacientove navade v zvezi z osebno higieno in urejenostjo.

– Pacienta spodbujamo, usmerjamo in nadzorujemo pri izvajanju osebne higiene in

urejenosti. Če je potrebno, mu pri izvajanju osebne higiene pomagamo.

– Pacient odklanja predvsem kopanje in umivanje las. Smo potrpežljivi, spoštljivi, s pacientom se dogovorimo za kompromis, ne uporabljamo prisile. Pohvalimo ga, ko je urejen.

– Priskrbimo potrebne pripomočke za osebno higieno.

– Pomembna je redna higiena ustne votline, zob in zobne proteze. V času zmedenosti zobno protezo lahko pacienti skrivajo, zavržejo ali ne vedo, kaj bi z njo počeli. V izboljšanem zdravstvenem stanju pa jo neutrudno iščejo in obtožujejo ljudi okoli sebe kraje. Pomemben je nadzor pacienta.

– Opazujemo stanje kože, las, nohtov, ustne higiene, spremembe na vidnih sluznicah.

– Vsa opažanja v zvezi s telesno čistočo in  osebno urejenostjo dokumentiramo in o njih poročamo zdravniku (Vidmar, 2010)

KRITIČNO MNENJE
NEKATERIH REČI NE MOREŠ NAREDITI, DOKLER SE JIH NE NAUČIŠ, SPET DRUGIH SE NE NAUČIŠ, DOKLER JIH NE NAREDIŠ.

(Armenski pregovor)

Demenca je zelo pogosta starostna bolezen. Starostnik se sooča s problemi in vsakdanjimi izzivi pri vsakodnevnih nalogah. Pomembno vlogo imamo zdravstveni delavci, saj starostnike spodbujamo, jih pohvalimo, pomagamo in v vsakdan vključujemo njihove svojce. Delo z varovancem je usmerjeno v izboljšanje spoznavnih, umskih in ostalih sposobnosti, lajšanje vedenjskih motenj in zapletov. Povzeto po:

http://www.srednjazdravstvenaljubljana.si/o_soli/Lists/Pikovnik%20Elizabeta/Attachments/3/DEMENCA.pdf

Pacientom pomagamo pri osebnih stiskah. V zdravstvenih ustanovah pripravimo zloženke, seminarje o poučevanju ravnanja pri starostniku z demenco. Najpomembnejši je pogovor ter spodbujanje pri opravilih ter pozitivno razmišljanje.

LITERATURA:

–          Majerle Stanka Individualni pristop v zdravstveni negi dementnega varovanca v okviru življenskih aktivnosti, Obzor Zdr N 2000; 34: 73-6

–          Demenca:

http://www.srednjazdravstvenaljubljana.si/o_soli/Lists/Pikovnik%20Elizabeta/Attachments/3/DEMENCA.pdf

–          Vidmar Urška Zdravstvena nega starostnika z demenco 2010

–          Gerontopsihiatrija:

http://www.spomincica.si/gerontopsihiatrija–v-korak-z-demenco.html