APRAKSIJA
Za ustrezno izvajanje neke naloge je potrebno pravilno zaporedje posameznih enostavnih gibov, kar imenujemo praksija ali evpraksija.
Apraksija pomeni nezmožnost izvajanja veščih gibov pri bolnikih, ki nimajo motoričnih (npr. pareze, cerebelarne ali ekstrapiramidne bolezni) ali senzoričnih okvar.
Motorična apraksija je motnja izvajanja nalog. Običajno prizadane en ud ali eno polovico telesa. Bolnikovi gibi so nespretni, nezanesljivi, še posebej pa je okvarjena fina motorika. Včasih bonik ne more izvesti naloge na ukaz (ne zna pomahati v pozdrav, če mu to naročimo), lahko pa jo izvede spontano (pomaha znancu, ki ga sreča na ulici). Ideomotorična apraksija je motnja, pri kateri bolnik lahko razloži, kako je izvede neko nalogo, vendar je sam ne more izvesti (ima idejo, kaj je treba storiti, vendar tega ne more storiti). Takšno motnjo povzročijo okvare dominantne hemisfere (okvarjene so povezave med delom skorje, ki je zadolžen za oblikovanje ideje o nalogi, in motoričnimi deli skorje). Nekatri avtorji menijo, da sta motorična in ideomotorična apraksija ena motnja. Preberi več o Skripta za nevrologijo 2.del