Vzroki za slabše celjenje ran pri starostniku

Posledica kakršne koli poškodbe kože je rana, kjer gre za nasilno prekinitev tkiva.

Sama beseda rana je širok pojem in zajema od majhnih površinskih prask, odrgnin, do globokih ran.

Po vzroki nastanka jih delimo na akutne (kirurška rana, travmatska rana, opeklinska rana) in kronične (golenja razjeda, diabetično stopalo, razjeda zaradi pritiska, maligna kožna tvorba). Akutne rane se celijo primarno, medtem ko kronične se celijo sekundarno.

Celjenje ran pa je kompleksen in občutljiv proces., pri katerem v vsaki fazi celjenja vpliva veliko različnih dejavnikov.

Preberi več o Vzroki za slabše celjenje ran pri starostniku

Slabše celjenje ran pri starostniku – vzroki

Posledica kakršne koli poškodbe kože je rana, kjer gre za nasilno prekinitev tkiva.

Sama beseda rana je širok pojem in zajema od majhnih površinskih prask, odrgnin, do globokih ran.

Po vzroki nastanka jih delimo na akutne (kirurška rana, travmatska rana, opeklinska rana) in kronične (golenja razjeda, diabetično stopalo, razjeda zaradi pritiska, maligna kožna tvorba). Akutne rane se celijo primarno, medtem ko kronične se celijo sekundarno.

Celjenje ran pa je kompleksen in občutljiv proces., pri katerem v vsaki fazi celjenja vpliva veliko različnih dejavnikov.

Faze celjenje ran:

hemostatsko obdobje: venska kri zapolni prostor med stenama, tvorni se krvni strdek;
vnetno obdobje: inaktiviranje okužbe, ustvarjanje pogojev za proliferativno obdobje, makrofagi, pri čistih ranah to obdobje traja od 3 do 7 dni, pri okuženih pa je obdobje podaljšano;
obdobje maturacije: tvorba in razgradnja kolagena, manjše število fibroblastov, največ granulacijskega tkiva, brazgotina;
proliferativno obdobje: obdobje rasti, fibroblasti so veliki porabniki kisika, , rast granulacijskega tkiva, epitelizacija (hitrejša v vlažnem okolju), kontrakcija rane. Preberi več o Slabše celjenje ran pri starostniku – vzroki

Celjenje ran primarno in sekundarno

Celjenje ran poteka v obdobjih. Začne se z vnetnim dogajanjem, nadaljuje s proliferacijo in epitelizacijo in konča s preoblikovanjem. Primarno se celijo le neokužene rane, okužena rana pa se mora izčistiti in zapreti z brazgotino. To celjenje je sekundarno in je dodatno zavrto, če je rana na tkivu, ki je okvarjeno zaradi bolezni na žilju, sistemske ali krajevne bolezni. Vplivi na celjenje ran so lokalni in sistemski. Sistemski vplivi so npr. starost, podhranjenost, imunsko kompromitirano stanje organizma in na celjenje ran škodljiv učinek zdravil. Lokalni vplivi na celjenje ran pa zajemajo tako arterijsko kot vensko slabo prekrvavitev posameznih predelov telesa in rast benignih in malignih tumorjev.

AKUTNE RANE – primarno celjenje
– kirurška rana
– travmatska rana
– opeklinska rana

 

PRIMARNO CELJENJE RANE

– gladki robovi, minimalna poškodba tkiva, ustrezna hemostaza

– zacelitev 5 – 10 dni

– utrditev brazgotine 4 – 6 tednov

– rezultat celjenja ozka brazgotina

  Preberi več o Celjenje ran primarno in sekundarno

Slabše celjenje ran pri starostniku – vzroki

Rana je nasilna prekinitev tkiva, ki lahko nastane zaradi nesreče ali operativno. Rane ločimo na akutne in kirurške ter na septične in aseptične (Rozman, Kisner, Klasinc, Verčko Pernat, 2006).
Septične rane nečiste rane, do katerih pogosto pride zaradi neprimerne oskrbe v prvi pomoči ali pa zaradi odloženega kirurškega posega (Rozman, et al., 2006).

Aseptične rane pa so čiste rane, ki nastanejo operativno ali rane, ki so po poškodbi pravilno oskrbljene in tudi kirurško zdravljene v roku 6 – 8 ur (Rozman, et al., 2006).

Akutne rane se celijo hitro in brez zapletov, kar poimenujemo primarno celjenje. Sem pa spadajo kirurške, travmatske rane in opekline (Rozman, et al., 2006).
Kronične rane
so trdovratne in se celijo počasi oziroma sekundarno. Kronične rane predstavljajo razjeda zaradi pritiska, venske razjede, arterijske razjede, diabetično stopalo, razjede zaradi malignih bolezni in kronične rane po travmatskih ranah (Lah, 2004).

Rane se lahko pojavi tudi podaljšano celjenje. Eden izmed faktorjev, ki to povzročajo je tudi starost, kjer se rane slabše celijo zaradi slabe prekrvavljenosti in neelastičnosti kože (Rozman, et al., 2006).

 

FAZE CELJENJA RANE

V starosti se pogosteje kot akutne, pojavljajo kronične rane. Celjenje teh ran pa je kompleksen in zelo občutljiv proces, ki ga sestavljajo 4 faze:

  1. Hemostatsko obdobje

Hemostaza poskuša ustaviti krvavitev in sicer tako, da s skrbno načrtovanim procesom tvori fibrinski strdek (Lah, 2004).

  1. Vnetno obdobje

Preberi več o Slabše celjenje ran pri starostniku – vzroki

Vnetja, celjenja in obramba organizma

Človeško telo nenehno ogrožajo številni mikroorganizmi in tuje snovi. Za obrambo pred njimi ima telo na voljo številne načine obrambe. Obrambna reakcija telesa na tuje snovi je lahko specifična ali nespecifična.

 

Nespecifična obrambna reakcija

Nespecifična obrambna reakcija nastane ne glede na obliko tuje snovi (bakterije, virusi, tuje makromolekule). Obdani smo z milijoni virusi in bakterijami vendar jim je na srečo vstop v telo otežen s celo vrsto mehanizmov npr. kisel pH kože, luščenje površinskih plasti pokožnice, migetalke v sluznici dihalne poti, kislo okolje v želodcu onemogočajo vstop tujim snovem ali mikroorganizmom v telo. Če omenjeni dejavniki vstopa ne morejo preprečiti, in pride do poškodbe tkiva, se pojavi vnetna reakcija. Nespecifična obrambna reakcija temelji na fagocitozi.

Preberi več o Vnetja, celjenja in obramba organizma

Uvod v kirurgijo

zgodovina-kirurgijeBeseda kirurgija izhaja iz grščine in latinščine, v slovenščini pa pomeni »ročno delo«

Hamurabijev zakonik, 1790 pr.n.št.

Če zdravnik naredi veliko incizijo in te ob tem zdravi in pozdravi,  ti odpre tumor ali ti ohrani oko mora dobiti 10 šekelov. Če gre za druge vrste zdravljenja in je to gospod, naj dobi 5 šekelov, če je bil to suženj, mu njegov lastnik izplača 2 šekela. Če pacient umre in je bil to gospod, se kirurgu odseče roka; če umre suženj, mora kirurg lastniku zamenjati sužnja.

ZGODOVINA
Mezopotamija: Urlugaledin, 4000 pr.n.št.; je že imel svoj grb z dvema skalpeloma

Preberi več o Uvod v kirurgijo