Temeljna značilnost kirurškega metabolizma je
ŽELODEC IN DVANAJSTNIK
ŽELODEC je vrečast organ, ki je vezan na požiralnik, leži v zg. delu trebušne votline in deluje kot zbiralnik za hrano
v želodcu se hrana premeša s prebavnimi sokovi v kašo in se postopoma izloča skozi pilorus v dvanajstnik
sluznica želodca izloči 1,5 – 3 l želodčnega soka na dan. Na izločanje vplivata delovanje vagusa in raven gastrina v krvi
zaradi delovanja solne kisline in pepsina – prebava dela beljakovin. Zakrknejo in se delno razgradijo. Uporablja se pri predelavi sira – siriščnik, ki je v začetnem delu želodca teleta
PREISKAVE – DIAGNOSTIKA
V krg. se uporabljajo številne laboratorijske in slikovne preiskovalne tehnike.
O vrsti in zaporedju preiskav se odločimo šele po natančni anamnezi in kliničnem pregledu bolnika.
PREISKAVE KRVI: spremembe so odraz bolezenskega dogajanja v različnih organih in org. sistemih.
Nekatere opravljamo rutinsko ( KKS ), druge pa tedaj, ko sumimo na obolenje specifičnega organa ali org. sistema (biokemične, biološke)
Beseda kirurgija izhaja iz grščine in latinščine, v slovenščini pa pomeni »ročno delo«
Hamurabijev zakonik, 1790 pr.n.št.
Če zdravnik naredi veliko incizijo in te ob tem zdravi in pozdravi, ti odpre tumor ali ti ohrani oko mora dobiti 10 šekelov. Če gre za druge vrste zdravljenja in je to gospod, naj dobi 5 šekelov, če je bil to suženj, mu njegov lastnik izplača 2 šekela. Če pacient umre in je bil to gospod, se kirurgu odseče roka; če umre suženj, mora kirurg lastniku zamenjati sužnja.
ZGODOVINA
Mezopotamija: Urlugaledin, 4000 pr.n.št.; je že imel svoj grb z dvema skalpeloma