Priprava krvnih komponent

V preteklosti je zdravljenje s krvjo temeljilo v največji meri na uporabi polne krvi. Čeprav polno kri v določenih primerih še vedno lahko uporabljamo, temelji sodobno zdravljenje

na uporabi specifičnih, klinično indiciranih pripravkov iz polne krvi. To pomeni, da bolnik dobi le tisto sestavino krvi, ki jo potrebuje, v takšni količini, koncentraciji in obliki, da dosežemo najboljši možni terapevtski učinek. S tem se izognemo nepotrebnemu in morda škodljivemu vnosu odvečnih sestavin.

Reševanje problema s področja ZN

Krvni pripravki so zdravilne sestavine krvi in zajemajo:

– Krvne komponente: eritrociti, levkociti, trombociti in plazma. Krvne komponente so pridobljene iz polne krvi s fizikalnimi metodami (centrifugiranje, filtriranje, zmrzovanje).

– Zdravila iz krvi: albumini, imunoglobulini in faktorji strjevanja krvi. Zdravila iz krvi so pripravljena iz plazme s kemijskimi in s farmacevtskimi postopki (frakcionaža)). Preberi več o Priprava krvnih komponent

Zapleti transfuzije

Transfuzija je prenos krvi ali krvnih sestavin iz enega osebka v krvni obtok drugega. S transfuzijami zdravimo bolezni(anemije, motnje strjevanja krvi, pomanjkanje levkocitov in drugo) in krvavitve, ki ogrožajo zdravje in življenje. Praviloma s transfuzijami nadomeščamo le sestavino krvi, ki je bolniku primanjkuje. Za transfuzijo uporabljamo polno kri in krvne pripravke. Transfuzijski poseg izvaja zdravnik, v timskem delu ob bolniku pa z njim sodelujeta še medicinska sestra in tehnik zdravstvene nege, vsak v skladu s svojo pristojnostjo.

V preteklosti je zdravljenje s pomočjo transfuzije temeljilo na uporabi polne krvi, danes uporabljamo predvsem specifične, klinično indicirane komponente krvi, ki so tiste sestavine krvi, ki jih je mogoče pripraviti s postopki centrifugiranja, filtriranja ali zamrzovanja.

Transfuzijo uporabljamo predvsem z namenom: ohraniti kapaciteto krvi, odpraviti motnje strjevanja krvi in krvavitve, popraviti imunske pomanjkljivosti in vzdrževati krvni volumen. Pacientom damo le tisto komponento, ki je potrebna za odpravo specifičnega pomanjkanja. Preberi več o Zapleti transfuzije

Aids in transfuzija

HIV (humani imunodeficientni virus) ali virus humane imunske pomanjkljivosti je povzročitelj aidsa. Spada v družino retrovirusov; njegov genom je namreč zapisan v RNK. Po okužbi vgradi virus svoj genetski kod v gostiteljevo dednino, zato popolna ozdravitev ni mogoča. Aids se običajno razvije po več letih inkubacijske dobe. Okuženost s HIV je dosegla že razsežnosti pandemije. Do januarja 2006 je po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije zaradi okužbe s tem virusom umrlo že več kot 25 milijonov ljudi. Prvič je bil virus odkrit 1. decembra 1981.

Vsaka enota krvodajalčeve krvi se pregleda na prisotnost virusov, prenosljivih s krvjo. Okuženo kri se uniči. V zelo zgodnjem obdobju okuženosti z virusom HIV laboratorijskih znakov okužbe ne zaznamo dovolj zgodaj. Od trenutka okužbe do pozitivnih izsledkov testiranja krvi lahko preteče več časa, izjemoma tudi leto dni, zato obstaja tveganje za prenos krvi s transfuzijo, ki se še ne kaže.  Verjetnost za prenos okužbe s HIV preko transfuzije v Sloveniji ocenjujejo na en primer v 20 letih, vendar potrjenega primera od leta 1986 še ni bilo. (Zavod RS za transf. med., 2007)

REŠEVANJE PROBLEMA

Bolniki in javnost pričakujejo preskrbo z varno krvjo, zato tudi spoštujejo vsa prizadevanja in uvedbo ukrepov za zmanjševanje tveganja. Eden glavnih ukrepov za doseganje čim večje varnosti preskrbe s krvjo je t. i. presejalno testiranje odvzetih enot krvi za transfuzijo. Preberi več o Aids in transfuzija

Uvod v kirurgijo

zgodovina-kirurgijeBeseda kirurgija izhaja iz grščine in latinščine, v slovenščini pa pomeni »ročno delo«

Hamurabijev zakonik, 1790 pr.n.št.

Če zdravnik naredi veliko incizijo in te ob tem zdravi in pozdravi,  ti odpre tumor ali ti ohrani oko mora dobiti 10 šekelov. Če gre za druge vrste zdravljenja in je to gospod, naj dobi 5 šekelov, če je bil to suženj, mu njegov lastnik izplača 2 šekela. Če pacient umre in je bil to gospod, se kirurgu odseče roka; če umre suženj, mora kirurg lastniku zamenjati sužnja.

ZGODOVINA
Mezopotamija: Urlugaledin, 4000 pr.n.št.; je že imel svoj grb z dvema skalpeloma

Preberi več o Uvod v kirurgijo

Vprašanja in odgovori transfuzijska medicina

transfuzija-kri1.Kdo je lahko krvodajalec?

Vsaka polnoletna zdrava oseba.

2. Osnovna merila za odvzem

Starost, telesna teža, vrednost Hb v krvi, časovni interval med odvzemi

3.Vrste odvzema

Venepunkcija – odvzem polne krvi, posameznih komponent, celic oz. Plazme

Preberi več o Vprašanja in odgovori transfuzijska medicina