HIV (humani imunodeficientni virus) ali virus humane imunske pomanjkljivosti je povzročitelj aidsa. Spada v družino retrovirusov; njegov genom je namreč zapisan v RNK. Po okužbi vgradi virus svoj genetski kod v gostiteljevo dednino, zato popolna ozdravitev ni mogoča. Aids se običajno razvije po več letih inkubacijske dobe. Okuženost s HIV je dosegla že razsežnosti pandemije. Do januarja 2006 je po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije zaradi okužbe s tem virusom umrlo že več kot 25 milijonov ljudi. Prvič je bil virus odkrit 1. decembra 1981.
Vsaka enota krvodajalčeve krvi se pregleda na prisotnost virusov, prenosljivih s krvjo. Okuženo kri se uniči. V zelo zgodnjem obdobju okuženosti z virusom HIV laboratorijskih znakov okužbe ne zaznamo dovolj zgodaj. Od trenutka okužbe do pozitivnih izsledkov testiranja krvi lahko preteče več časa, izjemoma tudi leto dni, zato obstaja tveganje za prenos krvi s transfuzijo, ki se še ne kaže. Verjetnost za prenos okužbe s HIV preko transfuzije v Sloveniji ocenjujejo na en primer v 20 letih, vendar potrjenega primera od leta 1986 še ni bilo. (Zavod RS za transf. med., 2007)
REŠEVANJE PROBLEMA
Bolniki in javnost pričakujejo preskrbo z varno krvjo, zato tudi spoštujejo vsa prizadevanja in uvedbo ukrepov za zmanjševanje tveganja. Eden glavnih ukrepov za doseganje čim večje varnosti preskrbe s krvjo je t. i. presejalno testiranje odvzetih enot krvi za transfuzijo.
S presejalnimi testi se ugotavlja, ali so enote krvi, namenjene za transfuzijo, morebitni vir okužbe. S testi lahko neposredno ugotovi vsebnost virusov (HIV), včasih pa testi omogočajo le posredno določitev pokazateljev okužbe.
Čeprav je transfuzija danes varna oblika terapije, še vedno obstaja možnost prenosa virusov HIV s krvjo, kar je posledica t. i. diagnostičnega okna – to je obdobje med okužbo in pojavom protiteles, ki jih zaznamo s serološkimi preiskavami. Možnost prenosa virusov v tem obdobju ostaja, preprečimo ga lahko le z dodatnim testiranjem na nukleinske kisline omenjenih virusov (Bricl I, Lampreht N, 2007).
KRITIČNO MNENJE
Moje kritično mnenje je, da je na Zavodu za transfuzijo dobro poskrbljeno za preprečevanje prenosa okužb s transfuzijo, pomembno pa je tudi, da je vsak posameznik, ki želi biti krvodajalec informiran o možnosti prenosa okužbe in, da je spoštljiv do prejemnikov, da je iskren v vprašalniku in v morebitnem pogovoru z zdravnikom o možnostih okužbe z virusom HIV. Zavedati se je potrebno tudi, da Zavod za transfuzijo ni pristojen za testiranje HIV pozitivnih ljudi, ampak je zato pristojna infekcijska klinika in je priporočljivo, naj se ljudje ne psotanje krvidalaci le zato, da bi se testirali o možnosti že prisotne okužbe z virusom HIV.
LITERATURA
- HIV in HEPATITIS, preberite pred dajanjem krvi. Zavod Republike Slovenije za transfuzijsko medicino, zloženka, 2007
- Bricl I, Lampreht N. Življenje teče, Letno poročilo transfuzijske službe za leto 2006, Zavod Republike Slovenije za transfuzijsko medicino, 2007