ŽELODEC IN DVANAJSTNIK
ŽELODEC je vrečast organ, ki je vezan na požiralnik, leži v zg. delu trebušne votline in deluje kot zbiralnik za hrano
v želodcu se hrana premeša s prebavnimi sokovi v kašo in se postopoma izloča skozi pilorus v dvanajstnik
sluznica želodca izloči 1,5 – 3 l želodčnega soka na dan. Na izločanje vplivata delovanje vagusa in raven gastrina v krvi
zaradi delovanja solne kisline in pepsina – prebava dela beljakovin. Zakrknejo in se delno razgradijo. Uporablja se pri predelavi sira – siriščnik, ki je v začetnem delu želodca teleta
sluznica izloča tudi intrinzični faktor pomemben za resorbcijo vit. B12
pH kisel – 1-2; lahko pa tudi 7
premikanje žel. Stene in pilorusa ( peristaltiko ) uravnava parasimpatično nitje vagusa
DVANAJSTNIK – začenja se za pilorusom, je v obliki črke C in poteka okrog glave trebušne slinavke in leži delno retroperitonealno. V spodnji del spuščajočega se dela dvanajstnika se skozi papilo Vateri izlivata žolčevod in izvodilo trebušne slinavke.
TEŽAVE OZ. BOLEZNI
PRIROJENA HIPERTROFIČNA PILORIČNA STENOZA – zapora piloričnega kanala. Tak otrok ( 80% je moškega spola ) ne more jesti ali pa takoj po hranjenju bruha v loku zato hujša. Za potrditev diagnoze je dovolj UZ in rtg kontrastna preiskava želodca.
Edina terapija je OP, kjer otrok takoj po posegu že je.
DUODENALNA ATREZIJA – del dvanajstnika ni oz. se ni razvil
GASTRITIS:
– AKUTNI: bolečina v zg. delu, zgaga, peče, lahko tudi bruha. Pri palpaciji boleč epigastrij – za postavitev diagnoze je dovolj dobra anamneza. Značilna je triada simptomov: bruhanje, diareja, difuzna abdominalna bolečina. Povzroča ga uživanje neprimerne hrane, alkohola, korozivnih sredstev in nekaterih zdravil – aspirin, citostatiki. Pri hujši in trajni bolečini – možnost tudi drugih diagnoz
– ATROFIČNI: sluznica je atrofična. Značilen je difuzni edem in eritem želodčne sluznice s krvavitvami in manjšimi ulkusi. Najpogosteje je posledica jemanja nesteroidnih antirevmatikov. Večinoma ga spremlja obilna hematemeza in celo perforacija želodčne stene.
PEPTIČNA RAZJEDA – ulcus pepticus ventriculi; je defekt stene prebavne cevi, ki nastane zaradi delovanja solne kisline in pepsina. Sem sodi razjeda želodca in davnajstnika
ŽELODČNA RAZJEDA
– najpogosteje v spodnji tretjini, antrum
– helicobacter pylori je najpogostejši vzrok ( na steni sluznice želodca je gel, ki ne dovoli, da bi ga kislina prežrla )
– sluznična bariera popušča
– bolečine v epigastriju, hujše so po jedi, zato hujšajo
– pogosto spremlja ulkus bruhanje, lahko krvavi ( celo smrtno, je potrebno sklerozirat ) ter anemije
– zdravimo z dieto, antacidi, antagonisti receptorjev H2 in inhibitorji protonske črpalke
– če se po 6-ih tednih ne pozdravi je indicirana OP z delno gastrektomijo skupaj z ulkusom
RAZJEDA DVANAJSTNIKA – pogostejša od želodčne, najpogosteje prizadane moške kadilce, mlajše od 35 let in ljudi v stalnem stresu oz. napetosti
ta stereotip ne velja več, saj vse pogosteje obolevajo tudi ženske ( sprememba načina življenja, stres, kajenje, alkohol )
razjedo povzroča hipersekrecija želodčnega soka
čedalje več dokazov je tudi, da razjedo povzroča Helicobacter Pylori
dominanten simptom: bolečina v žlički na prazen želodec – ko nekaj poje in pa po antacidih je bolje, čez nekaj ur ponovno začne boleti. Lahko ima poleg tudi občutek tope bolečine okoli srca
značilno sezonsko pojavljanje – spomladi in jeseni
klinični znak: palpatorna občutljivost na desni strani epigastrija
zdravljenje je konzervativno z eradikacijo ( izkoreninjenje nalezljive bolezni s povzročiteljem vred )
Inhibitorji protonske črpalke in H2 antagonisti
B I. in B II.
ZAPLETI PRI ULKUSNI BOLEZNI:
1. PERFORACIJA: predrtje stene želodca ali dvanajstnika pri čemer želodčna vsebine izteče v trebušno votlino. Značilna je nenadna in huda bolečina v epigastriju. Potrebno je prešitje perforacije.
2. PENETRACIJA: raste v sosednje organe, če gre do glave trebušne slinavke ima bolnik močne bolečine, ki po th ne popustijo
3. STENOZA: zaradi fibroznega celjenja rane lahko razjeda povzroči hudo stenozo svetline, dodatno vnetje, edem in pa spazem pa še dodatno prispevajo k zapori. Bolnik močno bruha, po bruhanju bolečina malo popusti. Značilna je huda dehidracija in izguba telesne teže. Stenoza je indikacija za OP – resekcijo želodca
4. KRVAVITEV: ulkus lahko nažre steno leve gastrične ali gastroduodenalne arterije in povzroči hudo hematemezo in meleno. Peptična razjeda je v 50% vzrok za krvavitev v zg. delu gastrointestinalnega trakta.
Če se razvije hemoragični šok, je nujno krg zdravljenje ali pa če se krvavitve ponavljajo.
ZAPLETI PO KIRURŠKEM ZDRAVLJENJU
duodenalna fistula – zaradi popuščanja šiva na krnu dvanajstnika ( v 80% se zapre spontano – stepler? )
postprandialni sindrom ( dumping syndrome ) – po jedi občuti slabost ima lahko drisko ter znake hipe. Pojavi se vrtoglavica, padec KT – vzrok: hiter prehod hrane iz želodca skozi gastroenteroanastomozo v jejunum; pomaga več manjših obrok in ležanje po hranjenju; prehodnega značaja
stomalni ulkus – razjeda na anastomozi; krg poseg ni bil dovolj radikalen, ponovno je potrebna OP
TUMORJI ŽELODCA
BENIGNI
polipi – benigna hiperplazija epitelija želodčne sluznice. Najpogostejši!
adenomi – redko, pomenijo prekancerozo
leomiom – GIST; tu mišičnih skupin v želodcu
Zaradi nevarnosti maligne alteracije se jih endoskopsko odstranjuje in histološko pregleda!!!
MALIGNI TUMORJI
RAK ŽELODCA
v Slo na 3. mestu, incidenca upada; zaradi pozne diagnoze ima slabo prognozo
bolj moški nad 50 let; s starostjo narašča
dejavniki tveganja: KS A, perniciozna anemija, atrofični gastritis, prirojena hipogamaglobulinemija, adenomatozni polip, v novejšem času pa je potrjena tudi povezava s H. pylori
označuje se s T
– T nič: in situ, pomeni, da je le ena rakava celica
– T1: omejen na polip,
– T2: na steno;
– T3: preko stene;
najbolj praktična razvrstitev je po Laurenu:
– difuzni tip: se širi, hitro infiltrira v steno želodca, razrašča v okolico in
rad zaseva v področne bezgavke; ima zgodnje znake kot so
prebavne motnje, podobne peptični razjedi
– intestinalni tip: odriva okolno tkivo in zato ne vrašča, ima boljšo prognozo, pogostejši je pri starejši populaciji. Večinoma izhaja iz atrofičnega gastritisa in je dobro omejen adenokarcinom; nima
zgodnjih znakov
ZNAKI:
Neješčnost, hujšanje, napetost, bolečina v žlički, anemija, bruhanje
Kardija – bruhanje, motnje požiranja pri tumorju kardije
Pilorus – rakasta stenoza povzroči bruhanje ( stenoza, bruhanje, hujšanje )
Pregled blata – poz. na hematestu v 80%
Če toži nad oteklino nad levo ključnico – tipične limfne metastaze raka želodca
Naredi se: Endoskopija, EUZ – endoskopski ultrazvok ( z njim dobro prikažemo globino infiltracije ), CT
ZDRAVLJENJE:
– Subtotalna resekcija z gastroenteroanastomozo
– Totalna gastrektomija z ezofagojejunoanastomozo
MALIGNI LIMFOMI IN SARKOMI
So zelo redki ( 2% ) in se pojavljajo pri mlajših bolnikih.
Običajno se opravi radikalna resekcija, nato pa dodatno zdravljenje z radioterapijo in citostatiki – če je obolenje generalizirano, je progonoza slaba
OZKO ČREVO
je nadaljevaka dvanajstnika
Dolgo je cca 4m in poteka od duodenojejunalnega zavoja do cekuma.
Ima: transportno, izločevalno in absorpcijsko funkcijo
Proizvaja veliko encimov in hormonov, pomembna naloga je transport vode in elektrolitov )
Če nastane zapora črevesa, se črevesje pred pasažno oviro odzove z močnejšo peristaltiko
ima močnejšo steno kot kolon in močno peristaltiko jejunum, ileum
PRIROJENE NEPRAVILNOSTI
a) Atrezije in stenoze: 1/3 teh nepravilnosti se zgodi na dvanajstniku, potrebna je OP; lahko se pojavi tudi atrezija anusa, ko se ni odprlo – potrebna OP; črevo je lahko močno razširjeno na določenih odsekih
b) Mekonijski ileus: podoben potek; mekonij se že intrauterino v strnjeni obliki nabira v ozkem črevesju in otrok se rodi z že povečanim, napetim trebuhom. Zdravljenje je krg – ileostoma, skozi katero dajejo encime trebušne slinavke
c) Meckelov divertikel: je ostanek onfaloenteričnega voda – voda iz popka v črevo; večinoma je asimptomatsko, simptome povzročajo le zapleti – lahko nastane razjeda s perforacijo ali krvavitvijo, vnetje divertikla ( simptomi podobni akutnemu slepiču ) in invaginacija ( vgrezanje ) divertikla. Pri vseh zapletih je zdravljenje OP
d) Crohnova bolezen – KVČB; poznana kot regionalni enteritis, najpogosteje v terminalnem ileumu in cekumu.
– Prizadetost je običajno segmentna, kar pomeni, da so vmes povsem zdravi odseki črevesja. Če ni prirojena, se lahko pojavlja nekje med 20. in 40. letom
– Bolečine so ileocekalno
– Etiologija neznana, vnetje pa zajame vse sloje črevesne stene, zato so zapleti kot npr. abscesi in fistule precej pogosti ( podobno kot pri TBC )
– klinična slika: različna pri akutni in kronični obliki; pri akutni so prisotne
bolečine v d. hipogastriju in bruhanjem ( podobno slepič ).
Diagnozo postavimo šele z OP
pri kronični: dominirajo nespecifične bolečine v trebuhu in driske
Zdravljenje KVČB:
– veliko pripomore dieta ( malo maščob, veliko vit. in proteinov, ter zdravljenje anemije
– antiinflamatorna zdravila, imunosupresivi, kortikosteroidi in atb za akutno bolne in tiste s sindromom prekratkega črevesa
– abscese drenirati
– če je potrebna OP, moramo biti pri resekciji varčni, da ne pride do prekratkega črevesa – izvaja se strikturoplastika
RADIACIJSKI ENTERITIS: driska 2 uri po sevanju .Intenzivno obsevanje trebušnih organov lahko povzroči fibrozo in zaporo črevesnih limfnih poti.
Poleg bolečine, driske in krvavitve iz rektuma lahko nastaneta še perforacija ter nekroza črevesne stene
TUMORJI – so redki
BENIGNI: adenomi, ki se pojavljajo kot polipi ali vilozni adenomi
MALIGNI: še redkeje, vendar metastatski; so adenokarcinomi, sarkomi, limfomi ter metastaski tumor
KARCINOID: je benigen ( oz. zmerno maligen po knjigi ); je endokrini, raste počasi, le v 4% zaseva v jetra in lokalne bezgavke.
Okoli 10% bolnikov ima simptome zardevanja, cianoze, drisk in bronhospazma – vzrok je povečano izločanje serotonina in je značilno za večje difuzne tu. Zdravimo z antagonisti serotonina in krg.