Celjenje ran poteka v obdobjih. Začne se z vnetnim dogajanjem, nadaljuje s proliferacijo in epitelizacijo in konča s preoblikovanjem. Primarno se celijo le neokužene rane, okužena rana pa se mora izčistiti in zapreti z brazgotino. To celjenje je sekundarno in je dodatno zavrto, če je rana na tkivu, ki je okvarjeno zaradi bolezni na žilju, sistemske ali krajevne bolezni. Vplivi na celjenje ran so lokalni in sistemski. Sistemski vplivi so npr. starost, podhranjenost, imunsko kompromitirano stanje organizma in na celjenje ran škodljiv učinek zdravil. Lokalni vplivi na celjenje ran pa zajemajo tako arterijsko kot vensko slabo prekrvavitev posameznih predelov telesa in rast benignih in malignih tumorjev.
AKUTNE RANE – primarno celjenje
– kirurška rana
– travmatska rana
– opeklinska rana
PRIMARNO CELJENJE RANE
– gladki robovi, minimalna poškodba tkiva, ustrezna hemostaza
– zacelitev 5 – 10 dni
– utrditev brazgotine 4 – 6 tednov
– rezultat celjenja ozka brazgotina
KRONIČNE RANE – sekundarno celjenje
– golenja razjeda
– diabetično stopalo
– razjeda zaradi pritiska
– maligna kožna rana
SEKUNDARNO CELJENJE RANE
– celjenje okuženih kroničnih ran
– robovi rane so razprti
– rana se zarašča klinasto
– rana se čisti z izločanjem
– na površini viden gnojen izloček
– organizem za celjenje potrebuje več energije.
OBLOGE DELIMO NA PRIMARNE IN SEKUNDARNE
– primarne obloge pridejo v neposredni stik z rano ali razjedo
– sekundarne obloge so nameščene preko primarnih oblog
– obloge, pripomočki za pritrditev
ALGINATI
– alginati so iz rjavih morskih alg, ob stiku z izločkom tvorijo gel
– proces tvorbe gela omogoča izmenjava kalcijevih in natrijevih ionov
– viskozni gel se oblikuje po dnu rane in tako vzdržuje optimalno vlažnost
– v svojo strukturo vežejo bakterije in razpadle celice
– njihova struktura je odvisna od deleža natrijevih in kalcijevih ionov.
Problem z vidika ZN:
DEJAVNIKI, KI NEGATIVNO VPLIVAJO NA CELJENJE:
– splošni – vezani na bolnikovo stanje organizma:
o starost bolnika
o stanje prehranjenosti
o zdravila
o spremljajoče bolezni
o stres
o psihosocialni dejavniki
– lokalni – vezani na stanje rane in njene okolice:
o okužba rane
o suho celjenje rane
o padec temperature v rani
o odmrlo tkivo
o obilen izloček iz rane
o ponavljajoče se poškodbe rane
o neprimerna uporaba oblog.
Udobje bolnika je cilj, ki je bolniku najbližje in ga sam tudi najprej in najlažje ovrednoti. Upoštevati je treba: enostavnost nameščanja in odstranjevanja obloge, stabilnost obloge – da obloga ostane nameščena na mestu tudi pri gibanju, udobnost v času nošenja – obloga se lepo prilega in se ne drgne, zaščito pred zunanjimi dejavniki – vodoodpornost, olajša higieno, omogoča delo, pogostost menjav obloge – manj pogoste preveze zagotavljajo manj motenj v vsakdanjem življenju.
Preprečevanje bolečine je drugi, zelo pomemben cilj za bolnika in za zdravstvene delavce. Pomembno je preprečevanje bolečine v času nošenja obloge in v času menjave obloge. Sodobne obloge vzdržujejo vlažno okolje in s tem vlažne živčne končiče, zaradi česar se zmanjša bolečina v rani. Ker se obloge ne primejo na dno rane, ne povzročajo poškodbe novonastalega tkiva in bolečin ob menjavi obloge. Zaradi svoje sestave tudi ne poškodujejo občutljivega okolnega tkiva. Nenazadnje pa boleče menjave in strah pred bolečinami lahko povzročajo stres, ki dokazano negativno vpliva na celjenje ran.
[wp_ad_camp_1]
Preprečevanje okužb je zelo pomembno zaradi samega bolnika (vnetje izčrpa organizem), pa tudi zaradi zdravstvenih delavcev (zapleti, stroški zdravljenja). Obloge s svojimi lastnostmi in sestavo preprečijo nastanek in razvoj okužbe: zapora – ščiti pred vdorom bakterij, hipoksi
čno okolje; vezava bakterij – prepreči pršenje v okolico in križno prenašanje okužb; trije hidrokoloidi – ustvarjajo rahlo kislo okolje /pektin/ in postopno vežejo eksudat.
Kritično mnenje:
Menim, da so na splošno te obloge za rane zelo drage in se posledično zaradi tega prevezuje rana le, če je nujno potrebno. Izbira ustrezne obloge je zelo pomembna, saj zelo vpliva n apotek celjenja ran. Izbira materiala je velika. Na klinični praksi v Splošni bolnišnici Jesenice, na oddelku za abdominalno kirurgijo sem opazila, da so zelo dobro opremljeni z materialom za prevezo ran. Videla sem par primerov kirurških ran (rane po operacijah na abdomnu) ter primer razjede zaradi pritiska in rano po celulitisu.
Literatura:
Majcen D. S. (2011). Sodobna oskrba ran – zakaj in kako?. 3. Mariborski kongres družinske medicine. Maribor 2011