Portal za izobraževanje iz zdravstvene nege

  • Domov
  • POŠLJI ZAPISKE IN GRADIVO
  • O piškotkih

282 vprašanj in odgovorov za patologijo

13 januarja, 2015 v Patologija |

Natisni si članek! Natisni si članek!

  1. Klinična slika je odsev
  2. spremembe narave v organizmu *
  3. distribucije sprememb v organih *
  4. Klinična slika ponazarja
  5. naravo strukturnih sprememb *
  6. njihovo distribucijo po organizmu *
  7. nobeno od navedenih
  8. Kaj je patogeneza?
  9. etiologija bolezni – zakaj
  10. razvoj bolezni, nastanek bolezni – kako *
  11. posledice
  12. Definiraj
  13. patogeneza: kako?, nauk o nastanku, razvoju bolezni
  14. etiologija: zakaj?, znanost o vzrokih bolezni
  15. fitopatologija: znanost o boleznih rastlin
  16. Bioptične endoskopije so
  17. cistoskopije (celice) *
  18. laparoskopije (delček tkiva) *
  19. laparostomije

  • cistoskopija: pregled mehurja s cistoskopom
  • laparoskopija: pregled trebušne votline skozi trebušno steno
  1. Bioptična fiksacija vzorcev
  2. zavre avtolitične procese *
  3. okvari strukturo
  4. koagulira celične beljakovine *
  5. Eksofoliativna biopsija je
  6. odvzem odluščenih celic v izločkih in brisu *
  7. pregled odluščenih celic v izločkih in brisu
  8. Biopsija je
  9. odščip (del tkiva) – incizijska biopsija *
  10. ekscizija (izrez v celoti) *
  11. resekcija, amputacija (žolčnik, slepič, maternica) *
  12. Bezgavko odstranimo z
  13. odščipom
  14. ekscizijo *
  15. incizijo
  16. punkcijo
  17. Odščip je
  18. incizijska biopsija (laparoskopija, bronhoskopija, gastroskopija) – del tikva *
  19. ekscizijska biopsija
  20. kiretaža
  21. Metoda odščipa obsega
  22. ekscizijska biopsija (cel del tkiva)
  23. incizijska biopsija (delček tkiva) *
  24. kiretaža
  25. resekcija
  26. Značilnosti citoloških preparatov
  27. ekonomičnost *
  28. hitra izdelava preparatov *
  29. manjša učinkovitost *
  30. hitra diagnoza *
  • pomanjkljivosti: diagnoza manj zanesljiva od histološke
  • histološki preparat
    • prednosti: bolj reprezentativen vzorec, bolj zanesljiva diagnoza
    • pomanjkljivosti: dolgotrajnejša izdelava preparata, kasnejša diagnoza
  1. Definiraj
  2. histološka biopsija: odvzem, pregled tkivnega vzorca
  3. kriostatski preparat: svež nefiksiran vzorec naglo zamrznemo v kriostatu, režemo, rezultati v nekaj minutah
  4. fiksacija bioptičnih vzorcev: kemijski proces, ki zavre avtolitične procese v celicah (njihov razpad) in koagulira celične beljakovine – učvrstitev tkiva
  5. Naštej eno kirurško in dve endoskopski biopsiji.
  • kirurške: resekcija, amputacija, kiretaža, incizijska biopsija, ekscizijska biopsija, aspiracija z debelo iglo
  • endoskopske: rektoskopija, laparoskopija, bronhoskopija
  1. Bioptični vzorec vzamemo

 

  1. Aspiracijska biopsija z debelo iglo je
  2. biopsiramo kostni mozeg *
  3. z debelo iglo odvzem tkivnega vzorca *
  4. s tanko iglo odvzem celičnega vzorca *
  5. Načini odvzema citološke biopsije
  • eksfoliativna biopsija – odluščene celice v izločkih, brisu
  • aspiracijska biopsija s tanko iglo
  1. Adaptacija
  • je reakcija prilagoditve celice na povečane fiziološke zahteve okolja
  • atrofija: zmanjšanje tkiv, organov zaradi zmanjšanja prostornine celic, znižanja števila celic
  1. Lokalna atrofija je
  2. degeneracijska
  3. ishemična (cirkulacijska) *
  4. kompresijska (tumorji) *
  5. inaktivitetna (imobilizacija) *
  6. denervacijska (neuropatska)
  7. Ali je lahko atrofija fiziološka?
  • da, npr. involucija priželjca po adolescenci, atrofija maternice, dojk po menopavzi
  1. Značilnosti atrofije
  2. zmanjšano nastajanje celic *
  3. znižanje števila celic *
  4. reverzibilni proces *
  5. Agenezija
  • ni zasnove za organ v embrionalnem razvoju
  1. Definiraj
  2. agenezija: ni zasnove za organ v embrionalnem razvoju
  3. aplazija: zavrt razvoj organa iz embrionalne zasnove
  4. hipoplazija: nepravilen, pomanjkljiv razvoj razvoj organa
  5. hiperplazija: povečanje tkiv, organov zaradi povečanja števila celic
  6. Postnatalno se razvije
  7. agenezija
  8. atrofija *
  9. aplazija
  10. hipoplazija *
  11. Reverzibilna reakcija
  • povratna reakcija, vzpostavitev normalnega stanja po prenehanju delovanja škodljivosti, ki je spremembo izzvala
  1. Metaplazija
  • prilagajanje na neugodne pogoje okolja s spremembo ene vrste zrelih celic v drugo vrsto zrelih celic, ki jih normalno v tkivih ni
  1. Metaplazija je
  2. sprememba ene vrste zrelih celic v drugo vrsto zrelih celic *
  3. izguba normalno urejenih celic v epitelu
  4. sprememba oblike, velikosti celic
  5. Koagulacijska nekroza je posledica
  • denaturacije celičnih beljakovin
  • čvsrta konsistenca, sivobelkasta / sivorumenkasta obarvanost
  • ishemična nekroza miokarda, ledvic, vranice
  1. Kolikvacijska nekroza je posledica
  • avtolize
  • razmehčana, kašasta, sivobelkasta masa
  • infarkt možganov
  1. Senilna atrofija
  • je starostna, spada med patološke vzroke atrofij
  • pojavi se zaradi
    • znižane aktivnosti endokrinih žlez
    • trofične motnje zaradi arterioskleroze
    • staranja celice
  1. Lokalna atrofija
  • je patološka
  1. Kolikvacijska nekroza
  • steatonekroza maščevja
  • avtoliza (infarkt)
  1. Kazeozna nekroza
  2. pri TBC *
  3. podtip koagulacijske nekroze *
  4. zrničasta sivorumena masa *
  5. Obnova pri obsežni nekrozi
  • reparacija – nadomeščanje nekrotičnih permanentnih celic z drugimi
  1. Najbolj preprosta obnova
  • resolucija (restitutio ad integrum)
  • regeneracija: popolna obnova, kjer pride do nadomeščanja nekrotičnih (labilnih / stabilnih) celic s celicami iste vrste – stroma mora biti ohranjena
  • reparacija: obnova parenhimskih celic s tvorbo granulacijskega tkiva, končna faza je brazgotina – po obsežnih nekrozah, lahko posledica kroničnega vnetja z nekrozami in propadlo stromo
  1. Katera atrofija ima te lastnosti?
  • znižana aktivnost andokrinih žlez, trofične motnje zaradi arterioskleroze: senilna ali strostna atrofija
  1. Za prekanceroze je značilna
  2. regeneracija
  3. hiperplazija *
  4. metaplazija *
  5. displazija *
  6. Prehod cilindričnega migetalčnega epitelija dihalnih poti v večkskladni ploščati epitel
  7. displazija
  8. metaplazija *
  9. atrofija
  10. Regeneracijski procesi so (prilagoditve)
  11. regeneracija *
  12. metaplazija *
  13. displazija *
  14. hiperplazija *
  15. Regeneracija je
  16. proces, pri katerem je končno stanje “restitutio ad integrum” *
  17. celjenje poškodb z vezivnim tkivom
  18. proces obnove odmrlih labilnih celic *
  19. Kaj je reparacija
  • nadomeščanje odmrlih permanentnih celic z drugimi celicami (celice granulacijskega tkiva), po obsežnih nekrozah, propadu strome
    • organizacija – tvorba granulacijskega tkiva
    • cikatrizacija – pretvorba granulacijskega tkiva v brazgotino (cicatrix)
  1. Značilnosti atrofije; ali je lahko fiziološka?
  • je zmanjšanje tkiv, organov zaradi zmanjšanja prostornine celic ali zmanjšanja števila celic
  • je reverzibilni proces
  • lahko je fiziološka (in patološka) – thymus, uterus, mammae
  1. Displazija je
  2. preobrazba ene vrste celic v drugo vrsto celic
  3. sprememba velikosti jeder celic *
  4. sprememba oblike jeder celic *
  5. Displazija je
  • izguba normalne urejenosti celic v epitelih
  • sprememba velikosti in oblike celic
  • pojav številčnejših celic v delitvi
  • spremenjena kvaliteta, razporejenost celic
  • reverzibilni proces, proliferacija
  1. Vakuolarna degeneracija je
  2. kopičenje vode v celici *
  3. kopičenje beljakovin v celici
  4. košičenje maščob v celici
  5. Usoda nekroze
  6. organizacijska
  7. resolucijska *
  8. psevdociste
  9. Visokoprizmatski epitel se spremeni v večskladni ploščati
  10. metaplazija
  11. displazija
  12. neoplazija *
  13. Ishemična nekroza je pri koagulacijski nekrozi
  • infarkt miokarda, ledvic, vranice

 

  1. Ishemična nekroza je pri kolikvacijski nekrozi
  • infarkt možganov
  1. Najpogostejša lokacija displazije
  2. maternični vrat *
  3. žolčnik *
  4. ustna votlina *
  5. Nabiranje vode v celici je
  6. hidropična degeneracija *
  7. edem
  8. hidropična vakuola
  9. Maščobna degeneracija je
  10. kopičenje maščob v lipocitih (ekstracelularno) *
  11. kopičenje maščob v parenhimskih celicah (intracelularno), npr. jetra *
  12. Pri maščobni degeneracijah se kopičijo maščobe v
  13. parenhimskih celicah *
  14. medceličnini *
  15. jedru
  • lokalno: lipomatoza
  • splošno: obesitas
  1. Definiraj
  2. steatonekroza: nekroza maščevja
  3. hialino kapljična degeneracija: kopčenje beljakovin v celicah ledvičnih tubulov, je revrzibilna reakcija – intracelularno
  4. hialnoza: kopičenje beljakovin v stenah arterij in arteriol v ledvicah – esktracelularno
  5. Hialinoza je kopičenje beljakovin v
  6. epitelu tubulov ledvic
  7. stenah arterij, arteriol v ledvicah *
  8. brazgotinah *
  9. Kopičenje beljakovin v brazgotini je
  10. hialino kapljična degeneracija
  11. hialinoza ekstracelularno *
  12. Hialino kapljična degeneracija
  • je okvara ledvičnih glomerulov zaradi proteinurije; beljakovine se resorbirajo v epitelnih celicah ledvičnih kanalčkov, zato pride do povečane količine beljakovin v celicah v obliki hialinih kapljic
  1. Kopičenje kapljic hialina
  2. v starih brazgotinah *
  3. hialinoza *
  4. Kaj povzroči, da se normalni organ zmanjša?
  • hipoplazija
  1. Definiraj
  2. obesitas: prekomerna rejenost
  3. parenhimatozna degeneracija: nenormalno kopičenje različnih snovi v normalnih celicah, je intracelularni proces
  4. Poškodbe citoplazme (spremembe citoplazme pri nekrozah) so
  • piknoliza – zgostitev jedra
  • karioreksa – razpad jedra
  • karioliza – izginotje jedra
  1. Definiraj
  • eozinofilija:
    • eozin se veže na citoplazmo (normalno)
    • če se ga veže preveč, je citoplazma živo rdeča
    • je sprememba citoplazme pri nekrozi
  1. Značilnosti koagulacijske nekroze
  2. denaturacija celičnih beljakovin *
  3. sivobelkasta / rumenkasta nekroza *
  4. ishemična nekroza miokarda, ledvic, vranice *
  5. Koagulacijska nekroza
  6. se razvije po možganskem infarktu
  7. se zmehča in utekočini
  8. je posledica denaturacije celičnih beljakovin *
  9. Definiraj
  10. koagulacijska nekroza
    • je posledica denaturacije celičnih beljakovin
    • sivobelkasta / rumenkasta obarvanost
    • ishemična nekroza miokarda, ledvic, vranice
  11. kolikvacijska nekroza
    • prevladuje avtoliza, encimski razkroj
    • kašasto utekočinjena belkasta masa
    • infarkt možganov, ascendenta gnojna vnetja
  12. Definiraj
  • steatonekroza
    • nekroza maščobnega tkiva
  1. Usoda nekroze
  2. rezolucija *
  3. organizacija
  4. Vsebina cist je
  • čista serozna tekočina
  • loj
  • sluz
  • roževina
  1. Stroma je
  2. vezivo, različna vlakna, ogrodje parenhima *
  3. maligne celice
  4. parenhim
  5. Značilnosti slabo diferenciranega tumorja
  • komajda podobni normalnemu tkivu
  • maligni tumorji
  • hitrejša rast
  • večja nagnjenost k metastaziranju
  • večji odziv na RT in KT
  1. Virus, ki povzroča raka na materničnem vratu je
  2. HTLV (ceična levkemija)
  3. Papiloma virus *
  4. Ebstein-Barrov virus (infekcijska mononukleoza)
  5. Ekspanzivna rast je značilna za
  6. lipom *
  7. adenom *
  8. Ekspanzivna rast malignega tumorja je značilna za
  9. lipomo *
  10. adenomo *
  11. Benigni tumorji nimajo
  12. strome
  13. parenhima
  • imajo
  1. Kaj sestavlja parenhim tumorja?
  2. neoplastične celice *
  3. zdrave celice
  4. Adenom je
  5. epitelni *
  6. maligni
  7. benigni *
  8. mezenhimski
  9. Leiomyosarkoma je
  10. iz gladke mišičnine *
  11. pogost v maternici *
  12. Parenhim določa
  13. biopotencial tumorja *
  14. ogrodje tumorja
  15. novotvorbe tumorja
  16. Sarkomi mezenhimskega porekla
  17. fibrosarkom *
  18. liposom
  19. leimiosa
  20. rabdomiosarkom *
  21. hondrosarkom *
  22. Naštej maligne karcinome epitelijskega izvora
  • skvamozni (planocelularni) – skvamozni epitel: koža, ustna votlina, požiralnik, maternični vrat, bronhiji
  • adenokarcinom – žlezni epitel: prebavila, dojke, endometrij, ledvice
  • tranziciocelularni (prehodnocelični) – prehodni epitel: sečila
  1. Kje se najpogostje formira planocelularni skvamozni karcinom?
  • koža
  • ustna votlina
  • požiralnik
  • maternični vrat
  • bronhiji
  1. Planocelularni karcinom zajema
  2. kožo *
  3. dojke
  4. sečila
  5. ustno votlino *
  6. požiralnik *
  7. bronhije *
  8. maternični vrat *
  9. Adenokarcinom
  10. maligni tumor iz žleznega epitela oz. ponoreje *
  11. žlezna struktura *
  12. nikoli ne metastazira hematogeno

 

  1. Značilnosti malignih tumorjve so
  • hitra rast
  • način rasti (infiltrativno / invazivno)
  • metastaziranje
  • slabo diferencirani
  1. Infiltrativna rast je značilna za
  2. benigne epitelne tumorje
  3. benigne mezenhimske tumorje
  4. karcinome *
  5. Rak pod 15. letom je
  • rabdomiosarkom
  • CŽS
  • levekemija
  • retinoblastom
  1. Sarkome mezenhimskega porekla delimo na
  • fibrosarkom – vezivo
  • liposarkom – maščevje
  • leiomiosarkom – gladko mišičje
  • rabdomioarkom – progasto mišičje
  • hondrosarkom – hrustanec
  • osteosarkom – kosti
  1. Med preneoplastične lezije sodijo
  • adenom širokega črevesja
  • displazija epitela
  • hiperplazija sečnega mehurja
  1. Karcinomi so
  • skvamozni / planocelularni
  • žlezni
  • prehodnocelični / tranziciocelularni
  1. Značilnosti karcinoma
  • metastaziranje
  • prevlada vplivov okolja nad dednostjo
  • naraščanje incidence po 55. letu starosti
  • moški – pljučni rak
  • ženske – rak dojke
  1. Infiltrativna rast je značilna za
  • karcinome
  1. Prehodnocelični / tranziciocelularni karcinom
  • nastane iz prehodnega epitela sečil
  1. Parenhim tumorja
  • določa ime tumorja
  • določa biološki naravni potencial novotvorbe
  • sestavljajo ga neoplastične celice
  1. Netumorske reakcije
  • prilagoditev (adaptacija) celice
  • poškodba (degeneracija) celice
  • smrt (nekroza) celice
  1. Kaj sestavlja stromo pri tumorjih
  • normalno vezivo, žile, različna vlakna
  • predstavlja ogrodje parenhima (neoplastične celice)
  • oskrbuje parenhim s krvjo
  1. Kdaj najpogosteje nastane plazmocitom
  • rak kostnega mozga je najpogostejši v starosti
  1. Reverzibilna okvara celice nastane v pogojih
  2. blagega stresa *
  3. zmerno intenzivnega stresa *
  4. hudega stresa
  5. Vpliv celice na stres, adaptacija, reverzibilna reakcija
  • celica zavzane spremenjeno, a stabilno, ravnotežje
  • ostane zdrava navkljub kontinuiranemu delovanju fiziološkega patogenega agensa
  1. Maligni karcinom epitela sečil je
  • tranziciocelularni karcinom
  1. Preneoplastične reakcije, prekanceroza
  • metaplazija
  • displazija
  • hiperplazija
  1. Sinonim skvamozni
  • planocelularni
  • večskladni ploščati
  1. Deficit, pomanjkanje balastnih snovi povzroči
  • raka debelega črevesja
  1. Organ pri aktivni hiperemiji je
  2. topel *
  3. mrzel
  4. skrčen
  5. Znaki aktivne hiperemije
  • nabrekel organ
  • organ svetlo rdče barve
  • topel organ
  1. Aktivna hiperemija se razvije / nastopi
  2. akutno *
  3. kronično
  4. Pasivna hiperemija se razvije / nastopi
  5. akutno *
  6. kronično *
  7. Pasivna hiperemija
  8. je lahko posledica venske tromboze, pritiska tumorja *
  9. je pogosto povezana z nastankom tumorja
  10. naredi organe tople, živo rdeče
  11. Organ pri aktivni hiperemiji je
  12. topel *
  13. blago rdeč *
  14. nabrekel *
  15. Pasivna hiperemija
  16. je lahko posledica venske tromboze *
  17. je pogosto povezana z nastankom edema
  18. Kako drugače rečemo aktivni hiperemiji
  • hiperemija arteriolis, congestio
  1. Benigni tumor
  • raste ekspanzivno
  • povezan z vezivno ovojnico
  • počasna rast
  • dobro diferenciran
  • ne metastazira
  1. Kako odstranimo materino zanmenje?
  • z ekscizijo
  1. Haemorrhagia per rhexin
  • prekinitev normalne kontinuitete žile, srca
  • mehanične poškodbe (npr. urez)
  • zaradi patoloških procesov, ki zajemajo dele obtočil (arterioskleroza, TBC, lues, srčni infarkt)
  1. Haemorrhagia per diabrosin je krvavitev iz
  2. vrezne rane
  3. želodčnega čira *
  4. pri nevrolabilnih osebah v ekstatičnih stanjih
  5. Definiraj
  6. haemorrhagia per rhexin: prekinitev normalne kontinuitet žile, srca – mehanične poškodbe (urez), patološki procesi, ki zajemajo dele obtočil (prirojene anomalije arterijske stene, arterioskleroza, TBC, lues, srčni infarkt)
  7. haemorrhagia per diabrosin: prekinitev normalne kontinuitet dela obtočil zaradi patoloških procesov izven obtočil (npr. čir)
  8. haemorrhagia per diapedeisn: pasivno iztekanje eritrocitov iz kapilar (eritrodiapedeza) zaradi visokega hidrostatsega tlaka ali močno razširjenih kapilarnih por – nevrolabilne osebe v ekstatičnih stanjih, pikčaste krvavitve (ekhimoze) po sluznicah in seroznih membranah pri zaduštvi (hipoksija), pri hudih vnetjih (hemoragični eksudat)
  9. Definiraj
  10. haematoperitoneum: krvavitev v trebušno votlino (haematoscos)
  11. haematothorax: krvavitev v prsno votlino
  12. haematopericardeum: krvavitev v osrčnik (tamponadae cordis)
  13. haematonephros: krvavitev v ledvični meh (pielon)
  14. haematosalpinx: krvavitev v jajcevod
  15. heamatometra: krvavitev v maternico
  16. haematocolpos: krvavitev v vagino
  17. haemarthron: krvavitev v sklep
  18. haematocephalus internus: krvavitev v možgnske prekate
  19. haematocephalus externus: krvavitev v možganske ovojnice – subarahnoidalna (med pio matris in arahnoideo,) subduralna (med arahnoidelo in duro), epiduralna (med obema lisotma dure)
  20. Definiraj:
  21. haematoma: lokalizirana krvavitev v tkivo
  22. petechie: pikčaste krvavitve po koži
  23. ecchymoses: pikčaste krvavitve po sluznicah in seroznih membranah (plevra, peritonej, perikard)
  24. epistaxis: krvavitev iz nosu
  25. haematoptoe: krvavitev iz dihal (izkašljevanje krvi)
  26. haematemesis: krvavitev iz želodca in požirlanika (bruhanje temne, črnikaste krvi)
  27. melaena: krvavitev iz zgornjga dela prebavnega trakta (izločanje smolasto-črnikaste vsebine skozi anus)
  28. menorrhagia: pojačana ali podlajšana menstrualna krvavitev
  29. metrorrhagia: krvavitev iz rodil brez povezave z menstruacijo (lahko tudi po menopavzi)
  30. menarche: prva menstrualna krvavitev
  31. haematuria: krvavitev iz sečil
  32. Napiši, kaj je
  33. pojačana, podaljašan menstrualna krvavitev: menorrhagia
  34. krvavitev iz rodil brez povezave z menstruacijo: metrorrhagia
  35. prva menstrualna krvavitev: menarche
  36. Napiši, kaj je
  37. krvavitev po sluznici in seroznih membranah: ecchymoses
  38. podkožna krvavitev: haematoma
  39. pičkaste krvavitve po koži: petechiae
  40. Cikatrizacija je
  • pretvorba grnulacijskega tkiva v brazgotino (cicatrix)
  • proces postopnega izginevanja elementov granulacijskega tkiva (organizacija) in tvorba kolagenskih vlaken
  1. Definiraj
  • šok: je posledica zmanjšane perfuzije (prekrvljenosti) tkiv pod nivo, potreben za zadovoljevanje njihovih metabolnih potreb
  1. Nevrogeni šok
  2. normalna količina krvi in povečana prostornina cirkulatornega sistema *
  3. po hudih krvavitvah po znatni izgubi telesne vode
  4. nič od navedenega
  5. Zakaj nastane kardiogeni šok?
  • po infarktu miokarda, nenadni motnji srčnega ritma
  • akutna zmanjšana kontraktilna sposobnost miokarda – okvara srca kot tlačilke – zmanjšan minutni volumen krvi – neustrezna perfuzija tkiv – hipoksija – šok
  1. Zakaj nastane hipovelmični šok?
  • huda krvavitev, znatna izguba telesne vode (bruhanje, driska, opekline)
  • hipovolemija (zmanjšana prostornina krvi) – padec krvnega tlaka – zmanjšan priliv krvi v desno srce – zmanjšan minutni volumen…
  1. Zakaj nastane septični šok?
  • infekcija z Gram negativnimi bakterijami (endotoksični šok)
  • infekcija z Gram pozitivnimi bakterijami (pneumokoki, streptokoki)
  • plinska gangrena
  1. Napredojuči šok
  2. ireverzbilno stanje *
  3. reverzibilno stanje (pogojno) *
  4. Za trombozo je značilno
  5. da pomeni posmrtno strjevanje krvi
  6. da lahko nastopi samo v arterijah
  7. da zaradi nje lahko pride do infarkta tkiva *
  8. Faktorji, ki pogojujejo trombozo
  • poškodbe endotela
  • spremembe toka krvi (staza, vrtinčasti tokovi)
  • spremembe v sestavi krvi
  1. Endogeni toksični dejavniki iz in glavni dejavniki poškodbe endotela pri tromogenezi
  2. ateroskleroza *
  3. vnetja
  4. poškodbe zaradi hipertenzije, kajenja
  5. Definiraj
  • Wirchowov trias: poškodba endotela, spremembe toka krvi, spremembe sestave krvi (dejavniki, ki pozročajo zaživljenjsko strjevanje krvi – trombogenezo)
  1. Nastanek belega trombusa povzročijo
  • stik trombocitov s kolagenskimi vlakni (npr. pri poki ateroma ali)
  • koagulacija s tvorbo fibrina
  • konglutinacija – medsebojno lepljenje trombocitov
  1. Značilnosti konglutinacijskega (belega) trombusa
  • lepljenje trombocitov ob žilno steno (npr. za venskimi zaklopkami)
  • koagulacija s tvorbo fibrina
  • separacija trombocitov
  1. Konglutinacijski (beli) trombus
  • aktivacija koagulacija s tvorbo fibrina
  • konglutinacija
  • separacija trombocitov
  • najpogostejši v arterijskem delu cirkulacije
  1. Definiraj
  • embolija: prenos tuje snovi iz enega dela obtoka v drug del, kjer zamaši lumen – prekinitev krvnega obtoka
  1. Arterijska embolija povzroči defekt v
  2. ledvicah, vranici, CŽS, mezenteriju *
  3. možganih *
  4. pljučih
  5. Najpogostejša embolija je
    1. trombembolija *
    2. maščobna embolija
    3. amnijska embolija
    4. zračna embolija
  6. Faktorji, ki pospešujejo trombozo
  • Wirchowov trias
  • vnetje
  • ateroskleroza
  • povišan RR
  • kajenje
  1. Glavni dejavniki poškodb endotela pri trombogenezi
  • ateroskleroza
  • vnetja (flebitis, artritis)
  • hipertenzija, kajenje, poškodbe
  1. Parietalni trombus je
  • prisoten v srcu
  1. Vrste embolij po agregatnem stanju
    1. trdno: trombembolija
    2. tekoče: maščobna embolija, amnijska embolija
    3. plinasto: zračna embolija
  2. Ishemija
  • neustrezna oskrba tkiv s krvjo
  • povzroča hipoksijo
  • nezadostna oskrba tkiv s hranili
  • nezadostna odstranitev škodljivih metabolitov

 

  1. Vzroki ishemije
  • srčno popuščanje – znižan minutni volumen – ishemija perifernih tkiv – periferna cianoza
  • lokalni vzroki (ateroskleroza, tromboza, embolija, spazmi, vaskulitis)
  1. Definiraj
  • infarkt
    • omejena (lokalna) ishemična nekroza organa / tkiva
    • posledica nenadne popolne okluzije (zamašitve) arterij (99 %) ali venske drenaže
  1. Anemični (beli) infarkt nastane v
  • možganih
  • miokardu
  • ledvici
  • vranici
  1. Hemoragični (rdeči) infarkt nastane v
  • črevesju
  • pljučih
  1. Kje se pojavi infarkt možganov?
  • v predelu, kjer pride do okluzije arterije
  1. Kje pride do možganske nekroze po možganskem infaktu?
  • v predelu možganov, ki ni zadosti prekrvljen, pride do kolikvacijske nekroze
  • v miokardu, ledvicah, vranici pride do koagulacijske nekroze
  1. Definiraj
  • edem
    • prekomerno kopičenje tekočin v medceličnem prostoru in telesnih votlinah
  • zvišanje hidrostatskega tlaka (zvišan venski tlak)
  • znižanje osmotskega tlaka plazme (hipoproteinemija)
  • retenca natrija (in vode) v organizmu (odpoved ledvične funkcije, srčno popuščanje)
  • oviran pretok limfe
  1. Transudat pomeni
    1. več beljakovin
    2. manj globulina
    3. transudacija – retrogradni tlak *
  • transudacija – filtracija tekočine v medcelični prosotr ali telesno votlino, vsebuje manj beljkovin, več globulinov in encime
  1. Vzroki edema so
    1. znižan hidrostatski tlak
    2. zmanjšan osmotski tlak *
    3. moten limfni obtok *
  2. Edem nastane zaradi
    1. znižanega koloidno-osmotskega tlaka *
    2. znižanega hidrostatskega tlaka krvne plazme
    3. proteinurije
    4. povišanega hidrostatskega tlaka v venah *
    5. retenca natrija *
    6. motnje limfne drenaže *
  3. Definiraj
  • anasarka: splošni edem
  • ascites: nabiranje tekočine v trebušni votlini
  • hydrocephalus internus: nabiranje tekočine v možganskih prekatih
  • hydrocephalus externus: nabiranje tekočine v subarahnoidalnem prostoru
  • hydropericardeum: nabiranje tekočine v osrčniku
  • hydrothorax: nabiranje tekočine v prsni votlini
  • pljučni edem: nabiranje tekočine v pljučnih mešičkih
  • hydrocoelle: nabiranje tekočine med ovojnicami testisa
  1. Pri možganskih edemih se tekočina nabira v
  • možganskih votlinah
  • med možganskimi ovojnicami
  • v možganovini
  1. Hydrocehalus internus je kopičenje tekočine v
    1. intermeningealnem prostoru
    2. možganovini
    3. možganskih prekatih *
  2. Vrste infarktov:
  • anemični (beli): minimalna krvavitev v infarcirano področje, nekroza sivobelkaste barve – miokard, možgani (nepravilna oblika), ledvice (trikotna oblika), vranica
  • hemoragični (rdeči): kjer dvojni obtok, v nekrotični predel vdre kri iz okolnega ohranjenga dela – pljuča, črevesje
  1. Usoda infarkta
  • gangrena (hemoragični infarkt črevesja, gangrena stopala)
  • organizacija – cikatrizacija (infarkt miokarda)
  • utekočinjenje nekroze – tvorba psevdociste (možganski infakrt)
  1. Navedi tri vrste eksudatov
  • serozni
  • fibrinozni
  • kataralni
  • hemoragični
  • gnojni
  1. Kaj je nabiranje vode v celici
  • hidropična degeneracija
  • vakuolarna degeneracija
  1. Splošni edem je
  • pri srčnem popuščanju, hipoproteinemiji
  1. Definiraj
  • ventje (inflammatio): kompleskna reakcija vitalnega vaskulariziranega tkiva na lokalno poškodbo
  1. Akutno vnetje
    1. je večinoma eksudativno *
    2. se lahko povsem pozdravi *
    3. je večinoma produktivno (kronično, proliferativno)
  2. Znaki ventja
  • rubor – rdečina (aktivna hiperemija)
  • calor – toplota (aktivna hiperemija)
  • tumor – oteklina (eksudacija)
  • dolor – bolečina
  • functio laesa – moteno delovanje
  1. Faze akutnga vnetja:
    1. vazodilatacija *
    2. eksudacija *
    3. fagocitoza *
    4. razvoj akutnega vnetja
  2. Za akutno vnetje je značilno
  • nevtrofilni granulociti
  • levkociti
  • monociti
  1. Za akutno vnetje je značilno
  • vazodilatacija in aktivna hiperemija
  • eksudacija
  • nevtrofilni granulociti
  • faze akutnega vnetnega odziva
    • vazodilatacija
    • aktivna hiperemija
    • pvečana propustnost kapilarnih por
    • eksudacija tekočine in beljakovin v vnetišče
    • marginacija in emigracija nevtrofilcev, nato monocitov (makrofagov)
    • fagocitoza
  1. Za kronično vnetje je značilno
    1. vazodilatacija in aktivna hiperemija
    2. eksudacija
    3. proliferacija *
  2. Za kronično vnetje je značilno
    1. proliferacija tkiva *
    2. eksudacija
    3. alteracija
  3. Kronično vnetje spremljajo
    1. makrofagi *
    2. nevtrofilni granulociti
    3. limfociti *
    4. plazmatke *
    5. eksudacija
  4. Značilnosti kroničnega vnetja
  • makrofagi, limfociti, plazmatke
  • proliferacija tkiv
  • ni odziva mikrocirkulacije, eksudacije
  • ni nevtrofilcev
  1. Alteracijsko (destrukcijsko) vnetje je
    1. psevdomembranozno *
    2. serozno
    3. kataralno
    4. ulcerozno *
    5. nekrozantno *
  2. Definiraj
  • destrukcijsko vnetje: alteracijsko vnetje
    • nekrotantno (akutni fulminantni virusni hepatitis z masivno nekrozo jeter)
    • ulcerozno (peptični ulkus želodca, dvanajstnika)
    • psevdomembranozno – psevdomembrana (davica, griža)
  1. Eksudacijsko vnetje je
  • serozno
  • fibrinozno
  • kataralno vnetje
  • hemoragično vnetje
  • gnojno (purulentno, supurativno) vnetje
  1. Za kataralno vnetje je značilno
  • povečana tvorba sluzi
  • respiratorna sluznica
  • je eksudativno vnetje
  1. V gnojnem vnetju se nahajajo
  • piogene bakterije
  • nekortični in vitalni granulociti
  1. Gnojnemu vnetju drugače lahko rečemo še
    1. purulentno *
    2. supurativno *
    3. supurulentno
    4. kataralno
  2. Definiraj
  • absces (abscessus): lokalizirano gnojno vnetje v tkivih / organih (jetra, podkožje, možgani, pljuča), sestavina gnoja je tudi kolikvacijska nekroza
  • empiem (empyema): gnojno vnetje telesnih votlin (prsna votlina) / votlih organov (žolčnik)
  • flegmona (phlegmone): difuzno gnojno prežemanje tkiv (slepič, podkožje)
  1. Za proliferacijsko vnetje je značilno
    1. kronični potek *
    2. obnova z regeneracijo
    3. v vnetišču je veliko mastocitov in makrofagov
  2. Proliferacijsko (produktivno) vnetje je
    1. negranulacijsko kronično vnetje *
    2. tvorba granulacijskega tkiva *
    3. granulacijsko kronično vnetje *
  3. Definiraj
  • proliferantno vnetje: produktivno vnetje – kronično negranulomsko ali granulomsko vnetje
  • limfadenitis: vnetje bezgavk
  • balantitis: vnetje glavice penisa
  • salpingitis: vnetje jajcevodov
  1. V središču vnetja se nahajajo
    1. monociti (makrofagi) *
    2. levkociti
    3. nevtrofilni granulociti (mikrofagi) *
  2. Celice TBC vnetja so
    1. granulacijske
    2. epiteloidne
    3. celice velikanke z več jedri
  3. Kam spada katarlno vnetje (pospešeno izločanje sluzi)?
  • med eksudativna vnetja
  1. Sestavine gnoja
  • piogene bakterija
  • propadli granulociti
  • nekrotične celice
  • lavkociti
  • beljakovine
  • razpadle celice
  • gosta, motna, belkasto-rumenkasta ali rumeno-zelena tekočina
  1. Katarlno vnetje
  • je povečana sekrecija sluzi respiratorne sluznice zgornjih dihal
  • spada med eksudativna vnetja
  1. Empiem je
  • gnojno vnetje telesnih votlin ali votlih organov
  1. Kaj je flegmona
  • difuzno gnojno prežemanje tkiv
  1. Granulacijsko tkivo nastane v
  • vnetnih celicah
  • v procesu organizacije
  • tvorijo ga fibroblasti
  • makroskopsko izgled divjega mesa
  1. Pri katerem vnetju je povečano izločanje sluzi?
  • pri kataralnem vnetju
  1. Gnojnemu vnetju drugače lahko rečemo še
  • purulentno, supurativno
  1. Pasivna eksudacija (pri akutnem vnetju)
  • povišan hidrostatski tlak v kapilarah vnetišča
  • povišana permeabilnost kapilar
  • filtracija tekočine z beljakovinami (albumini, fibrinogen) iz kapilar v ekstracelularni prostor – vnetni edem, pomen je redčenje oz. nevtralizacija toksinov in zamejitev vnetnega procesa (fibrin)
  1. Granulomsko vnetje
  • granulom
  • skupek epiteloidnih celic (modificirani makrofagi)
  • večjedrne velikanke
  • periferno pas limfocitov
  • z / brez centralne nekroze (kazeozna nekroza)
  • TBC, lues, lepra, vnetna reakcija proti tujkom
  1. Kakšno vnetje je davica
  • psevdomembranozno – spada med alteracijska (destrukcijska)
  1. Septikopiemija
  • metastatsko širjenje gnojnega vnetja
  1. Vrsta, način obnove je odvisen
  • vsrte vnetne reakcije
  • obsega nekroze, ki nastane med vnetjem
  • delitvene sposobnosti poškodovanih celic v vnetišču
  1. Značilnosti akutnega vnetja
    1. infiltracija tkiva
    2. eksudacija *
    3. proliferacija
  2. Gnojna vnetja
  • absces
  • empiem
  • flegmona
  1. Labilne celice so
    1. jetrne celice
    2. želodčne celice
    3. prebavne celice
    4. celice limfatičnih organov *
  2. Reparacija je
  • po obsežnih nekrozah
  • obnova odmrlih parenhimskih celic s tvorbo granulacijskega tkiva
  • končna faza je brazgotina
  1. Definiraj
  2. biološka smrt: prava smrt, konec življenja osebnosti (organizma)
  3. navidezna smrt: zmanjšanje dihanja in srčne akcije pod prag detekcije z navadnimi sredstvi
  4. klinična smrt: prenehanje dihanja in srčne akcije (EKG), reverzibilno stanje (6 – 10 minut po prenehanju delovanja vitalnih funkcij)
  5. sinkopa: prenehanje srčne akcije
  6. Znaki smrti so
  • synocopa: prenehanje srčne akcije
  • asphyxia: prenehanje dihanja
  • areflexia: ugasla živčna vzdražnost
  • coma: globoka nezavest
  • mrliški videz: bledica kože in sluznic, upadlost obarza
  1. Znaki smrti so
  2. globoka nezavest (koma) *
  3. bledica kože, sluznic (mrliški videz) *
  4. kurja polt (cutis anserina) – okorelost
  5. Znaki smrti so
  6. mrliške lise
  7. purtifikacija
  8. nobena od navedenih *
  9. Zgodnje mrliške spremembe so
  10. sušenje trupla (exicatio) *
  11. mumifikacija
  12. mrliške lise (livores mortis) *
  13. Zgodnje mrliške spremembe
  • algor mortis: ohladitev trupla
  • livores mortis: mrliške lise
  • rigor mortis: mrliška okorelost
  • exicatio: sušenje trupla
  1. Kasne mrliške spremembe so
  • putrefactio: gnitje
  • maceratio: razpadanje trupla
  • mumifikacija: izsušeno balzamirano truplo
  • saponifikacija podkožnega maščevja (tvorba mrliškega voska)
  • trohnenje
  1. Ohlajanje trupla je pospešeno
  2. pri mršavem truplu *
  3. pri rejenem truplu
  4. pri zvišani temperaturi okolja
  5. Ohlajevanje trupla je odvisno od
  6. ustrezne temperature *
  7. telesne teže *
  8. ničesar od naštetega
  9. Definiraj
  10. ohladitev: zgodnja mrliška sprememba, izenačitev temperature trupla s temperatro okolja (pri 20° C 1° C na uro), hitrost ohlajanja je odvisna od tzemeprature okolja in telesne teže
  11. sekundarna mrliška ohlapnost: zgodnja mrliška sprememba, razvije se po 24 urah, po descendentnem tipu
  12. Mrliška okorelost nastane čez
  13. 2 – 4 ure *
  14. 4 – 6 ur
  15. 2 – 6 ur
  16. Kataleptična okorelost nastane
  17. po 24 urah
  18. takoj po smrti *
  19. 2 – 4 ure po smrti
  20. Cutis anserina (kurja polt) je
  21. zgodnja mrliška sprememba *
  22. posebna oblika okorelosti z okorevanjem glavnih mišic
  23. Kasne mrliške spremembe
  24. gnitje (putrefactio) *
  25. sušenje trupla (exicatio)
  26. zmehčanje trupla (maceratio) *
  27. mrliške lise (livores mortis)
  28. izsušeno balzamirano truplo (mumificatio) *
  29. tvorba mrliškega voska (saponificatio) *
  30. trohnenje *
  31. Definiraj
  • maceracija
    • razpadanje trupla brez sodelovanja saprofitnih bakterij
    • truplo ploda, ki je odmrl v maternici (12 – 24 ur po intrauterini smrti)
    • luščenje povrhnjice v zaplatah, umazano rdečkasta koža, razrahljani sklepi, razmehčani parenhimski organi
  1. Reverzibilne smrti:
  • klinična smrt
  • navidezna smrt
  1. Znaki klinične smrti
  • prenehanje dihanja
  • prenehanje srčne akcije
  1. mrliške lise se pojavljajo
  • po 1 – 2 urah
  • navadno na spodnji strani trupla
  • so sivo-modre ali sivo-vijolične barve
  • nastanejo po prenehanju delovanja srca in s tem cirkulacije
  1. Ohlajanje trupla pri 20° C
  • 1°C na uro
  1. Vezava Ag in IgE (tip I) nastane pri
  2. zavrnitveni reakciji presdka
  3. čebeljem piku (anafilaktični šok) *
  4. nobenem od navedenih
  5. Definiraj
  • vezava Ag z At: tip III preobčutljivostne reakcije, tvorba kompleksa – aktivacija komplementa (kemotaksa) – kopičenje levkocitov – sproščanje lizosomskih encimov iz levkocitov – okvara tkiva (nekroza)
  1. Definiraj
  2. izotransplantat: transplantat od genetsko enakega dvojčka, ni zavrnitvene reakcije
  3. altrotransplantat: transplantat od genetsko različnega dajalca iste vrste
  4. avtotransplantat: presaditev tkiva z enega dela telsa na drug del telesa pri isti osebi
  5. ksenotransplantat: transplantat od dajalca druge vrste
  6. Klinična slika zavrnitvenih reakcij
  • hiperakutna – nekaj minut
  • akutna – dnevi, meseci
  • kronična – več mesecev, let
  1. Problemi transplantacije
  • zavrnitvena reakcija
  • imunsko neskladje
  • mehanizem celične in humoralne imunosti
  1. Bolezni preobčutljovosti
  • tip I mehanizem
    • vezava antigena (alergena) z IgE (reaginom)
    • sproščanje vazokativnih snovi (npr. histamin) – vpliv na žile (hiperemija, edem), vpliv na galdko muskulaturo (sapzmi)
    • lokalizirana reakcija: akutni deramtitis (ekcem kože), seneni nahod, bronhialna astma
    • sistemska reakcija: anafilaktični šok (npr. pri penicilinu, čebeljem piku)
  • tip II mehanizem
    • vezava protiteles IgG in IgM na antigene (npr. krvnih) celic
    • povečana občutljivost celic na fagocitozo (opsonizacija) – fagocitoza; razpad (lysis) celic zaradi delovanja aktiviranega komplementa
    • transfuzijske reakcije: reakcija med antigeni eritrocitov nekompatibilnega dajalca in protiteles v serumu prejemnika
    • erythroblastosis fetalis: antigensko neskladje med materjo in plodom, IgG, ki prehajajo preko placente uničujejo plodove ertitrocite
  • tip III mehanizem
    • tvorba kopleksa v antigen – protitelo
    • aktivacija komplementa (kemotaksa) – kopičenje levkocitov – sproščanje lizosomskih encimov iz levkocitov – okvara tkiva (nekroza)
    • lokalna okvara: na mestu vdora antigenov v telo (najpogosteje koža) – t.i. Arthusova reakcija
    • sistemska reakcija: serumska bolezen, je rezultat tujega seruma (npr. konjskega antitetaničnega seruma)
  • tip IV mehanizem
    • aktivacija celične imunosti (T-limfociti)
    • reakcija zapoznele preobčutljivosti s sekrecijo limfokinov – aktivacija makrofagov (in / ali) direktno citolitično delovanje T-limfocitov – okvara tkiva
    • imunske rekacije na intracelularne mikroorganizme (mikobakterije TBC, virusi, glivice, protoza)
    • reakcije zavrnitve presadka
    • imunske rekacije proti tumorejm
  1. Bolezni preobčutljivosti so
  • transfuzijske rekacije
  • anafilaktični šok
  1. Katere so alergične rekacije, ki spadaja v tip I?
  • seneni nahod
  • akutni dermatitis
  • bronhialna astma
  • anafilaktični šok
  1. Zavrnitvene rekacije vzbujata
  • ksenotransplantat: presadek dajalca druge vrtse
  • alterotransplantat: presadek genetsko različnega dajalca iste vrste
  1. Bolezni slabše imunosti
  • prirojene: hipoplazija priželjca (Di Georgijev sindrom) – okvara celične imunosti
  • pridobljene: huda podhranjenost, hude infekcije, maligni limfomi (Hdginova bolezen) – tumorji imunskega sistema, sladkorna bolezen, imunosupresivna sredstva, infekcija s HIV
  1. AIDS
  • infekcija T 4-limfocitov s HIV
  • prizadeta je celična imunost
  • posledice: oportunistične infekcije (pljuča, možgani, prebavila, drugi organi – gljivice, mikobakterije, citomegalovirusi, toksoplazmoza, pneumocystis carinii), Kaposi-jev sindrom kože (kasneje razširi na bezgavke, prebavila), maligni limfomi v možganih
  1. Vezava Ag z At
  • aktivacija komplementa
  • kopičenje levkocitov
  • sproščanje lizosomskih encimov iz levkocitov
  • nekroza
  1. Vezava Ag z reaginom
  • sproščanje vazoaktivnih aminov (npr. histamin)
  • vpliv na žile (hiperemija, edem), vpliv na gladko muskulaturo (spazmi)
  1. Bolezni, ki so posledica staranja, so
  • siva mrena
  • motnje sluha
  • osteoporoza
  • hiperplazija prostate
  1. Bolezni, ki so pogostejše v starosti, so
  • ateroskleroza (srčni, možganski infarkt)
  • hipertenzija
  • sladkorna bolezen
  • rak dojke, kože, širokega črevesja
  • plazmocitom (rak kostnega mozga)
  1. Mutacije se lahko pojavijo med
  • tvorbo spolnih celic (gamet) – gametogenezo
  • v zgodnji zigoti (oplojeno jajčece)
  • v celicah postnatalnega obdobja (somatske reakcije – npr. mongoloizem, maligna transformacija)
  1. Translokacija je
  2. da se del kromosoma prilepi na drug kromosom *
  3. delitev kromosoma
  4. da odpade del kromosoma
  5. Vrsta, način obnove je odvisen od
  • vrste vnetne rekacije
  • obsega nekroze, ki je nastala med vnetjem
  • delitvene sposobnosti poškodovanih celic v vnetišču
  1. Zakaj nastanejo prirojene anomalije?
  • kromosomske anomalije (sprememba števila kromosomov, sprememba strukture / oblike kromosomov)
  • mutacije posameznih genov velike izraznosti (ekspresivnosti)
  • interakcija dejavnikov okolja z dejavniki poligenske dednosti
  • niso vedno genetsko pogojene (npr. prirojeni sifilis)
  1. Letalna / sebletalna okvara celice
  • letalna: akutna okvara, okvara vitalnih celičnih struktur (mitohondriji, citoplazmatska membrana), sestavljena rekacija, praviloma ireverzibilna okvara – smrt celice
  • subletalna: kronična okvara, okvara manj pomembnih celičnih struktur (endoplazmatski etikulum, lizosomi) – življenje celice praviloma ni ogroženo, enostavna rekacija, praviloma revirzibilna okvara (lahko preide v ireverzibilno), hipofunkcija / disfunkcija, vključuje različne degeneracije
  1. Kdaj lahko nastopi somatska mutacija?
  • v celici postnatalnega obdobja
  1. Kaj vpliva na spremembo celice?
  • narava, intenzivnost, trajanje delovanja patogenih vplivov
  • celice same (genetsko določena odpornost / občutljivost, neustrezna oskrba s kisikom, hranili, vitamini, minerali, prehodno stanje celic)
  1. Kakša bolezen je sifilis?
  • lahko prirojena, kongenitalna zaradi okužbe matere med nosečnostjo
  1. Hipoksija
  2. znižan pO2 v celicah *
  3. zvišan pO2 v zraku
  4. vdor Na in vode v celico
  5. Definiraj
  • višinska bolezen
    • hipoksija CŽS
    • slabost, bruhanje
    • psihične motnje
  1. Za višinsko bolezen je značilno
  2. motena oskrba tkiv s krvjo
  3. hipoksija CŽS *
  4. nizek atmosferski tlak
  5. Pri kesonski bolezni nastajajo v cirkulaciji mehurčki
  6. ogljikovega dioksida
  7. kiska
  8. dušika *
  9. Indirektna mehanična poškodba je
  • višinska bolezen
  • kesonska (potapljaška) bolezen
  • vibracijska bolezene (posledica vsiljenih nihanj pnevmatskih orodij – okvara sklepov, kosti)
  1. Poškodbo srca povzroči
  2. nizko frekvenčni tok *
  3. srednje frkevnčni tok
  4. visoko frekvenčni tok

 

  1. Dedne spremembe povzročajo
  2. infrardeči žarki
  3. UV žarki
  4. rtg sevanje *
  5. ionizirajoči žarki *
  6. Zgodnji učinki radiacije obsegajo
  7. homopoetski sindrom *
  8. genetske defekte
  9. pojav sekundarnih tumorjev
  10. Zgodnji učinki radiacijeobsegajo
  • homopoetski sindrom: limfopenija, levkopenija – infekcije (smrt v 50 % primerov) trombopenija – krvavitve
  • gastrointestinalni sindrom: slabost, bruhanje, driska – hipovelmični šok; sepsa (smrt v 3 – 4 dneh)
  • cerebralni sindrom: apatija, zaspanost, krči, koma, smrt (v vseh primerih v nekaj urah)
  1. Kasni učinki radiacije obsegajo
  • genetski defekt (zaradi mutacij)
  • zvišana incidenca malignih tumorjev po obdobju latence več let
  1. Infrardeči žarki imajo
  • toplotni efekt
  • površinski efekt
  • ne ionizirajo
  1. Ionizirajoči učinki na celice
  • onkogenost
  • mutagenost
  • okvara celic
  1. Na ionizirajoče žarke občutljiva tkiva so
  2. muskulatura
  3. krvotvorni kostni mozeg *
  4. spolne žleze (gonade) *
  5. Ionizirajoči žarki
  6. povzročajo raka *
  7. povzročajo genetske spremembe *
  8. imajo globinski toplotni efekt
  9. so mutageni *
  10. so onkogeni *
  11. povzročajo okvaro celic *
  12. Definiraj
  13. endogena zastrupitev: zaradi snovi, ki se normalno tvorijo v organizmu med normalno presnovo v prebitku oz. se ne morejo izločiti
  14. eksogena zastrupitev: zardi strupov iz okolja skozi prebavila, dihala, kožo (absorpcija) in z vbrizagavnjem
  15. Katere celice so labilne?
  • celice limfatičnih organov
  • celice glede na delitveno sposobnost
    • labilne clice: ohranjena delitvena sposobnost (epitelij / epidermis, matične celice hemopoeze, celice limfatičnega tkiva)
    • stabilne celice: delitvena sposobnost se pojavi le v patoloških pogojih, daljša življenjska doba – lahko vse življenje (jetra, pankreas, žleze z notranjim izločanjem, tubulne celice ledvic, celice opornin, endotelijske celice)
    • permanentne celice: delitvena sposobnost v postnatalnem obdobju ni izražena (nevroni (ne aksoni), mišične celice, zrele krvne celice – npr. granulociti)
  1. Pri hipoksiji je značilno
  • redukcija / zastoj celičnega dihanja
  • znižana sinteza ATP
    • okvara pumpe za Na
    • zvišana koncentracija Na v celicah
    • vdor vode v celico
  • anaerobna glikoliza
    • zvišana sinteza mlečne kisline
    • povišan pH
  • znižana sinteza beljakovin
    • kopičenje maščob v celici
  • neobnovljiv zastoj celičnega dihanja
    • avtoliza (aktivacija celičnih hidrolaz)
    • precipitacija celičnih beljakovin (nizek pH)
  1. Višinska bolezen
  • nad 4000 m zaradi nizkega atmosferskega pritiska
  • pride do hipoksije CŽS (slabost, bruhanje, psihične motnje)
  • adaptacija: pospešena eritropoeza – zvišana oksiformna kapaciteta krvi
  1. Klinična slika ponazarja
  • naravo strukturnih sprememb
  • njihovo distribucijo po organizmu
  1. Endogeni toksični dejavniki

 

  1. Eksogeni toksični dejavniki
  • zdravila
  • estrogeni (kot zdravilo)
  • oralni kontracipiensi
  • citostatiki
  • antibiotiki
  • druge kemične snovi (etanol, metanol, svinec, ogljikov monoksid, mamila, strupene gobe, insekticidi)
  1. Kdaj nastane primarna, kdaj sekundrana dehidracija?
  • primarna
    • pomanjkanje vode v oklju
    • motnje požiranja
    • duševne motnje
    • koma
    • ekstremno potenje
    • posledice: žeja, oligurija, psihične motnje, smrt (7 – 10 dan)
  • sekundarna
    • pomanjkanje, izguba Na
    • huda driska, ekstremno bruhanje
    • posledice: znižan osmotski tlak tekočine v medceličnem prostoru – hemokoncentracija – smrt v hipovelmičnem šoku

 

  1. Kombinacija primarne in sekundarne dehidracije
  • pomanjkanje, izguba vode in Na
  1. Pri hipoksiji je
  • znižan O2 v celici
  1. Kateri žarki delujejo površinsko in kateri globinsko
  • površinsko: infrardeči žraki (površinski toplotni efekt)
  • globinsko: mikrovalovi in ultra krtaki valovi (globinski toplotni efekt)
  1. Katera je druga stopnja opekline
  • eskudacija (combustionis bullosa)
  • stopnje opeklin
    • stopnja: vazodiltacija (c. erythematosa)
    • stopnja: eksudacija (c. bullosa)
    • stopnja: nekroza (c. eschoriotica)
    • stopnja: zoglenitev (carbonificatio)
  1. Značilnosti labilnih celic
  • imajo ohranjeno delitveno sposobnost v postanatelnem obdobju (epitelij, epidermis, matične hemopoetske celice, celice limfatičnega tkiva)
  1. Klinična slika je odsev
  • spremembe narave v organizmu
  • distribucija sprememb v organih
  1. Eozinofilija je
  2. sprememba citoplazem
  3. okvara jedra pri nekrozi
  4. povečanje števila eozinofilcev (nad 4 %) *
  5. Parenhimatozna degeneracija (jetra, ledvica, srce)
  • kopičenje maščob v parenhimskih celicah
  • hipoksija – okvara Na črpalke – vdor Na in nato vode v celico (hidropična degeneracija)
  1. Odpornost tkiv na ionizirajoče sevanje
  • premosorazmerna njihovi mitotski aktivnosti
  • obratnosorazmerna stopnji njihove specializacije
  1. Kopičenje beljakovin v jetrih
  • amiloidoza – pri jetrih (vranici, ledvicah) sekundarna bolezen (primarna pri srcu, jeziku, koži)
  • skupina bolezni različne patogeneze z ekstracelularnim kopičenjem hialni podobne snovi značilne kemijske sestave
  1. Oboleli za AIDS-om pogosto zbolijo za
  • Kaposi-jevim sindromom kože
  • malignim limfomom v možganih
  • oportunističnimi infekcijami
  1. Splošne, sistemske atrofije – vrste
  • inanicija: skrajna mršavost zaradi kroničnega stradanja
  • cahexia: skrajna mršavost zaradi kronične bolezni
  • senilna atrofija: starostna
  1. Avtoimunske bolezni
  • upad tolerance imunskega sistema
  1. Hondrom
  • benigna novotvorba hrustančnega tkiva
  • mezenhimska novotvorba (opornine)
  • (maligna novotvorba – hondrosarkom)
  1. Permanentne celice
  • delitvena sposobnost v postnatalnem obdobju ni izražena
  • nevroni, mišične celice, zrele krvne celice
  • nizka radiosenzibilnost
  1. Kaj je nezadostna oskrba tkiv z O2?
  • hipoksija
  1. Oksiformna kapaciteta krvi se zniža zaradi
  • zastrupitve s CO
  • anemije
  1. Nabiranje vode v celici je
  2. hidropična degeneracija *
  3. vakuolarna degeneracija *
  4. edem
  5. Kaj je izguba dela kromosoma?
  • delecija
  1. Kaj je stroma?
  • vezivo, žile, vlakna
  • parenhim oskrbuje s krvjo
  • je ogrodje parenhima

 



Napišite komentar



  • Išči

    Results

  • Oglej si

  • Kategorije

    • Diagnostično terapevtski program
    • Individualno delo študenta
    • Javno zdravje
    • Anatomija
    • Bolnišnična higiena in preprečevanje okužb
    • Biofizika in biokemija
    • Komunikacija v ZN teamu s supervizijo
    • Prva pomoč in nujna medicinska pomoč
    • Patologija
    • Fiziologija
    • Zdravstvena nega 1
    • Zdravstvena nega klinične vaje
    • Uvod v raziskovanje v zdravstveni negi
    • Psihologija
    • Etika in filozofija v zdravstveni negi
    • Informatika
    • Angleščina
    • ZN in Mentalno zdravje
    • ZN Gerontologija in Rehabilitacija
    • Prehrana in medicinska dietetika
    • Sociologija zdravja in bolezni
    • Mikrobiologija
    • Klinične vaje ZN otroka in mladostnika
    • Organizacija in management v ZN
    • Zdravstvena nega otroka in mladostnika
    • Zdravstvena nega žene
    • Zdravstvena in socialna zakonodaja
    • Ginekologija in Porodništvo
    • Transfuzijska medicina
    • Farmakologija
    • Pediatrija
    • Infekcijske bolezni
    • Interna medicina
    • ZN v patronažnem in dispanzerskem varstvu
    • Vodenje v zdravstveni negi
    • Okulistika
    • Dermatovenerologija
    • Procesna metodologija dela v zdravstvu in zdravstveni negi
    • Kirurgija
    • Zdravstvena nega onkološkega bolnika z onkologijo in s paliativno oskrbo
    • Otorinolaringologija
    • Ortopedija in travmatologija
    • ZN Kirurškega pacienta
    • Nevrologija
    • Fotogalerija študentke in študenti

  • Arhiv :

  • Ključne besede

    anatomija Anatomija skice bakterije biokemija bolnišnične okužbe demenca diagnostično terapevtski program dojenček dtp etika farmakologija idš individualno delo študenta javno zdravje kirurgija mikrobiologija Mikrobiologija nevro nevrologija Nevrologija novorojenček oftalmologija okulistika Okulistika onkolog onkologija Patologija patologija patronažno varstvo pediatrija prva pomoč Psihologija rak skripta za nego otroka skripta za zdravstveno nego otroka sladkorna bolezen zdravstvena nega zdravstvena nega 1 Zdravstvena nega 1 Zdravstvena nega klinične vaje zdravstvena nega mladostnika zdravstvena nega onkološkega bolnika zdravstvena nega otroka zdravstvena nega otroka in mladostnika zdravstvena nega psihiatričnega bolnika

  • Oglej si


    Dodaj med priljubljene !Dodaj med priljubljene !

    Zapiske & fotke in gradivo pošljite na:
    EMAIL ( klikni za pošiljanje )


















Portal za izobraževanje iz zdravstvene nege © 2007 - 2020



Vse informacije na spletni strani so namenjene študentom, študiju na visoki šoli za zdravstveno nego Jesenice zato vse podatke na naših spletnih straneh uporabite le kot vir splošnih informacij in niso nadomestilo za posvet z zdravnikom ali farmacevtom. V zvezi s svojim zdravstvenim stanjem oziroma boleznijo se obvezno obrnite na osebnega zdravnika ali farmacevta, ki sta edina poklicana za pravilno presojo in zdravstvene nasvete glede vaše bolezni oziroma vaših težav ter za izbiro in način jemanja zdravil. Vse dokumente, gradivo in nasvete uporabljate na lastno odgovornost. Vso učno gradivo in posegi so namenjeni izrecno zdravstveni stroki in ne laični javnosti.

Vse gradivo, ki se nahaja na spletni strani je prispelo prek emaila od posameznikov ali je bilo ustvarjeno iz različnih virov, ki se nahajajo na svetovnem spletu. Če menite, da je objavljeno kakršnokoli avtorsko delo nam to sporočite na EMAIL in poleg pripnite skenirano potrdilo o lastništvu ter avtorstvu in nemudoma bomo objavo odstranili.