1. Na površini sesalske celice je: celična membrana ali plazmalema
V notranjosti pa je/so: citoplazma, celični organeli in citoskelet
2. Za prehajanje snovi prek celične membrane se energija v obliki ATP neposredno ne porablja za: difuzijo, facilitarno difuzijo in prenos z membranskimi mešički
3. Membranski prenašalci so: beljakovine
In so udeleženi pri: facilitarni difuziji in aktivnem transportu
4. Osmoza je prehajanje tekočine med predelki v organizmu zaradi: pasivne difuzije vode
Do osmoze med predelki prihaja:
– če se razlikujejo po koncentraciji vode
– če predelke med seboj ločuje membrana, ki prepušča vodo, ne pa topljencev
5. Ravnotežni material za K+ je:
-Odvisen od razmerja koncentracij K+ med zunajcelično in znotrajcelično tekočino
-vzpostavljen, kadar se vpliv koncentracijskega gradienta za K+ izenači z vplivom difuzijskega potenciala za K+
-zapisan z Nernstovo enačbo
-med -70 in -90 mV v vzdražnih celicah
6. Mirovni membranski potencial je:
-razlika v električni napetosti med zunanjo in notranjo stranjo membrane nevzdražene celice
-pretežno ravnotežni potencial za K+
-pretežno neodvisen od Na+
7. Akcijski potencial je:
-razlika v električni napetosti med zunanjo in notranjo stranjo membrane vzdražene celice
-posledica vdora Na+ prek membrane v celico
-odraz prehodne elektropozitivnosti notranjosti celice
8. Pri eksocitozi se skupna površina celične membrane: zveča
Pri endocitozi se skupna površina celične membrane: zmanjša
9. Na+/K+ črpalka:
-Prepreči nabiranje Na+ v celicah
-lahko prispeva k vzdrževanju mirovnega membranskega potenciala
-prepreči nabiranje K+ v zunajcelični tekočini
10. Sinteza beljakovin v celici poteka: na zrnatem endoplazmatskem retikulumu
11. Funkcije celične membrane so:
-selektivni transport snovi
-prepoznavanje signalov iz celičnega okolja (npr. hormonov)
-adhezija na druge strukture
-razmejitev notranjosti celice od njenega okolja
12. Celična membrana:
-je selektivno prepustna za različne snovi
-dopušča difuzijo plinov, kot sta O2 in CO2
13. Izolirana plazma vsebuje: albumin, globuline in fibrinogen
14. Za krvne ploščice velja, da:
-se vežejo na poškodovano žilno steno
-povzročijo skrčenje rdečega krvnega strdka
15. Plazemske beljakovine so: albumin, globulini in fibrinogen
Serumske beljakovine so: albumin, globulini
16. Če je dalj časa znižan parcialni tlak O2 v arterijski krvi, se:
-zveča tvorba Erci v kostnem mozgu
-zveča poraba železa v kostnem mozgu
-zveča izločanje eritropoetina iz ledvic
17. Rdeče krvničke imajo na površini membrane oligosaharide in polipeptide, ki so:
– aglutinogeni
Pri transfuziji nekompatibilne krvi sistema AB0 pride do zlepljanja Erci dajalca s prejemnikovimi: –aglutinini
18. Za albumin velja:
-najbolj prispeva h koloidnoosmotskemu tlaku plazme
-deluje kot nespecifična transportna beljakovina
19. Pravilno zaporedje razvoja Erci:
-pluripotentna celicaàeritroidna celicaànormoblastàretikulocitàErci
20. Za osebo s krvno skupino 0 velja:
-na Erci nima antigenov A in B
-v plazmi ima protitelesa anti-A in anti-B
21. Za Rh negativno osebo velja:
-na Erci nima antigenov Rh
-lahko ima v krvi anti-Rh protitelesa
22. Med nosečnostjo je plod lahko ogrožen v primeru, če je:
-nosečnica Rh negativna in ponovno noseča z Rh pozitivnim plodom
23. Za nespecifični imunski odziv organizma velja:
-njegova poglavitna komponenta je vnetje
-odziv ni odvisen od vrste tujka
-pri njem sodelujejo celice naravne ubijalke
24. Za specifični imunski odziv velja:
-odzove se na določene antigene
25. Hemostaza zajema naslednje fiziološke spremembe:
-razgradnja krvnega strdka
-žilni spazem
-nastanek trombocitnega čepa
-koagulacijo
26. Vodič ritma (pacemaker) v normalnem srcu:
-so specializirane celice v sinoatrialnem vozlu
-je tista skupina celic s spontano, ritmično električno aktivnostjo, ki se prožijo z najvišjo frekvenco
27. Električni dogodki v srcu so:
-sprožilni dejavnik za mehanične dogodke v srcu
-v normalnem srcu vedno razporejeni v določenem zaporedju, tako da si v EKG sledijo val P, QRS in val T
-v primeru nepravilnega prevajanja vzburjenja skozi srce lahko vzrok smrtno nevarnih motenj srčnega ritma
28. Katera trditev ne velja za EKG?
-kompleks QRS predstavlja repolarizacijo ventriklov
29. Katera trditev ne drži?
-med srčnim ciklusom je tlak v levem prekatu vedno višji od tlaka v levem atriju
30. Minutni volumen srca je:
-volumen krvi, ki ga srce izčrpa v obtok v eni minuti
-za L in D srce v normalnih razmerah enak
-normalno enak venskemu prilivu v srce v istem času
-količina, ki je odvisna od črpalne sposobnosti srca
-enak produktu med utripnim volumnom in srčno frekvenco (MVS=UV×SF)
31. Če se venski priliv v normalno človeško srce nenadoma poveča za 10%:
-se poveča utripni volumen srca (Frank-Starlingov mehanizem)
32. Zato, da v sistemskem delu obtočil kri teče od srca skozi arterijski, kapilarni in venski del ožilja nazaj v srce, je odločilna razlika tlakov: med aorto in desnim preddvorom
Ki je v normalnih razmerah približno: enak arterijskemu tlaku
33. Pri konstantnem MVS določa vrednost arterijskega tlaka: periferni upor
34. V sistemskem obtoku je skupni upor proti toku krvi najvišji v: arteriolah
35. Za dolgoročno uravnavanje krvnega tlaka je najpomembnejši:
-vpliv ledvic na uravnavanje volumna zunajcelične tekočine
36. Aktivacija renin-angiotenzinskega sistema:
-je lahko posledica nenadne obsežne krvavitve, zaradi katere močno pade arterijski tlak
-se prične s sproščanjem renina iz jukstaglomerularnega aparata v ledvicah
-lahko povzroči vazokonstrikcijo že po nekaj minutah
-lahko povzroči izločanje aldosterona iz skorje nadledvične žleze
37. Za regulacijo pretoka skozi določeno tkivo ali organ je v normalnih razmerah najpomembnejše:
-spreminjanje lokalnega upora proti toku krvi v tkivu
38. V normalnem pljučnem krvnem obtoku:
-je pretok enak pretoku v sistemskem krvnem obtoku
-se oksigenirana kri steka v pljučne vene in po njih v levi atrij
39. Ko zdrav človek vstane:
-lahko ugotovimo prehoden padec arterijskega tlaka v arterijah v višini srca
-kolabirajo vratne vene
-se zaradi zmanjšanega proženja baroreceptorjev poveča aktivnost vazomotoričnega centra, zato pa poraste periferni upor in se zmanjša kapacitivnost ven
40. Pretok krvi skozi koronarne arterije se odvija med: diastolo
Ker: srčna mišica med krčenjem stisne koronarne arterije
41. V sistemskem krvnem obtoku je večina krvi v: venulah in venah
42. Popustljivost (komplianca) pljuč nam pove: kako raztegljiva so pljuča
Če je komplianca pljuč velika: je retrakcijska sila pljuč razmeroma majhna
43. Povečana površinska napetost tekočine na steni alveolov bi: povečala retrakcijsko silo pljuč
Povečanje površinske napetosti: preprečuje pljučni surfaktant
44. Transpulmonalni tlak je: razlika med tlakom v alveolah in plevralnem prostoru
Njegova funkcija je, da: razpenja pljuča
45. Smer neto difuzije plina skozi alveolarno membrano v pljučih je odvisna od:
-parcialnih tlakov plina v alveolih in v kapilarni krvi
46. Respiracijski količnik je razmerje med: min. volumnoma izdihanega CO2 in vdihanega O2
Normalno je: malo manjši kot 1
47. Na vsako molekulo hemoglobina se lahko vežejo: 4 molekule kisika
Spojini, ki pri tem nastane pravimo: oksihemoglobin
48. Glavno mesto izmenjave plinov med zrakom in krvjo v pljučih so: alveoli
49. Ob koncu normalnega izdiha je ob odprtem glotisu tlak v alveolih: enak atmosfersekmu pritisku
50. Funkcionalna rezidualna kapaciteta (FRC)je:
-volumen zraka, ki ostane v pljučih po normalnem izdihu
-vsota ekspiratornega rezervnega volumna (ERV)in rezidualnega volumna (RV)
51. Forsiran ekspiracijski volumen (FEV1) je volumen zraka, ki ga po: maksimalnem
Vdihu: izdihamo z vso močjo v prvi sekundi
52. FEV1 je pri zdravih ljudeh: več kot 80% vitalne kapacitete
53. Difuzija plina med zrakom in krvjo v pljučih je premosorazmerna:
-gradientu parcialnih tlakov plina
-difuzijski površini
54. Koncentracija topljencev v urinu se bo zvečala, če:
-ne pijemo vode
-zvečamo porabo kuhinjske soli
-se zveča izločanje ADH
-se izloča obligatorni volumen urina
55. Voda se:
-filtrira v glomerulih
-pasivno resorbira vzdolž zbiralc odvisno od ADH
56. Neka snov se lahko popolnoma izloči iz krvi, ki teče skozi ledvice, če se:
-filtrira v glomerulih in secernira v tubulusih
57. Ledvična glomerularna membrana:
-zadržuje v plazmi snovi z molekulsko maso nad 70.000
-zadrži krvne celice, da se ne izločijo urin
58. Za glomerularno filtracijo velja:
-normalna količina glomerularnega filtrata pri odraslem človeku je okrog 180L na dan
-normalno se filtrira 20% plazme, ki teče skozi glomerule
59. Vodikovi ioni se z urinom izločijo:
-z NH3 tako da tvorijo NH4+
-skupaj s HPO22-, tako da tvorijo H2PO4-
60. Aldosteron se izloča iz skorje nadledvične žleze, kadar je:
-zmanjšan pretok krvi skozi ledvice
-primanjkljaj Na ionov v organizmu
-zvečana sekrecija renina iz ledvic
-zvečana koncentracija angiotenzina v krvi
61. Za izločanje različnih snovi iz ledvic veljajo naslednje možnosti:
-samo glomerularna filtracija
-glomerularna filtracija + delna tubulna reabsorpcija
-glomerularna filtracija + popolna tubulna reabsorpcija
-glomerularna filtracija + tubulna sekrecija
-globularna filtracija + tubulna reabsorpcija + tubulna sekrecija
62. Človek izloča tekočino z: odvajanjem seča, blata, potenjem, izhlapevanjem vode skozi kožo, izhlapevanjem vode skozi dihala
63. Za uravnavanje tekočine v telesu v normalnih razmerah veja, da:
-je najmanjša možna količina s sečem izločene tekočine okoli 500mL/dan
-se vnos in izločanje tekočine spreminjata glede na spremembe osmolarnosti zunajcelične tekočine
– se vnos in izločanje tekočine spreminjata glede na spremembe volumna zunajcelične tekočine
-je hipotalamus pomemben za uravnavanje vnosa in izločanje tekočine
64. Velika količina vode, ki se filtrira v glomerulih, se reabsorbira v ledvičnih tubulusih in zbiralcih:
-z difuzijo zaradi osmoznega učinka reabsorbiranih osmotsko aktivnih snovi
65. Urin se koncentrira nad 300 mosm/L v: zbiralcih
66. Vodikov ion, ki se je izločil v svetlino proksimalnega tubulusa, izvira iz: tubulne epitelijske celice
Bikarbonatni ion, ki se je reabsorbiral v peritubulusno kapilaro izvira iz: tubulne epitel. celice
67. Na nastajanje primarnega urina v glomerulih normalno vplivajo naslednji tlaki:
-hidrostatski tlak v kapilarah glomerula
-hidrostatski tlak v Bowmanovi kapsuli
-koloidnoosmotski tlak v kapilarah glomerula
68. Če popijemo v 30 min 2L vode, se zmanjša: prepustnost za vodo v zbiralcih in distalnih tubulih
69. Metabolična alkaloza lahko nastane zaradi: izgube kisline iz želodca
Lahko se razvije pri: bruhanju iz želodca
70. Respiratorna acidoza lahko nastane zaradi: nezadostne ventilacije
Lahko se razvije pri: paralizi dihalnih mišic
71. Pri akutnem, dolgotrajnem bruhanju iz želodca se lahko razvije: metabolična alkaloza
Laboratorijski izvid bi pokazal: povišan pH, povišan HCO3-, povišan pCO2
72. Pri akutnem poslabšanju sladkorne bolezni, se lahko razvije: metabolična acidoza
Laboratorijski izvid bi pokazal: znižan pH, znižan HCO3-, znižan pCO2
73. Znižan pH krvi je lahko znak: respiratorne acidoze, metabolične acidoze
74. Povišan pH krvi je lahko znak: metabolične alkaloze, respiratorne alkaloze
75. Najbolj pomembni pufri v krvi so: plazemske beljakovine, Hb v Erci, bikarbonat
76. Najbolj pomemben pufer v zunajcelični tekočini je: bikarbonatni
77. Encim amilaza se izloča: v dvanajstnik, v ustno votlino
In povzroči začetek razgradnje zaužitih: ogljikovih hidratov
78. Trebušna slinavka izloča: endopeptidaze, lipazo, amilazo
79. Poglavitne sestavine žolča, ki se izloča v dvanajstnik so: voda, lectin in holesterol, žolčne soli, bilirubin
80. Za žolč velja, da:
-nastaja v jetrih
-igra poglavitno vlogo pri emulgaciji in absorpciji maščob
-je rumeno-zelene barve zaradi bilirubina
81. Med jetrne funkcije ne prištevamo: izločanja hormonov
82. Prehranjevanje človeka uravnavajo:
-signali iz možganske skorje
-koncentracija glukoze v krvi
-sistolni peptidi
-signali iz prebavne cevi
-vonj in videz hrane
83. Odrasel človek dnevno potrebuje okoli: 50-65g
Beljakovin, ki morajo vsebovati predvsem: esencialne aminokisline
84. Sintezo glukoze iz nesladkornih virov imenujemo: glukoneogeneza
85. Označi pravilne trditve:
-glikoliza je katabolni proces
-končni produkt glikolize je piruvična oz. mlečna kislina
-za potek glikolize ni potreben kisik
86. Lipoproteini so:
-delci, ki imajo lipidno sredico in beljakovinski plašč
-delci, ki omogočajo v vodi netopnim lipidom transport po krvi
87. Največji del svojih energetskih zalog ima človeški organizem spravljen v: adipocitih
[wp_ad_camp_1]
88. Ketonska telesa:
-nastajajo v jetrih
-so prisotna v krvi v večji koncentraciji, kadar je v organizmu pospešena ragradnja prostih MK
-zvišujejo kislost krvi
89. Sečnina v seču je:
-stranski produkt katabolizma aminokislin
-spojina, ki nastane s predelavo amoniaka
90. Glukoneogeneza je sinteza:
-glukoze iz alanina
-glukoze iz glicerola
-glukoze iz laktata
91. Najpomembnejši cilj uravnavanja presnove je: preprečevanje hipoglikemije
92. Označi pravilne odgovore:
-v normalnih razmerah uporabljajo možgani kot edini vir energije glukozo
-kadar mirujejo, uporabljajo skeletne mišice kot glavni vir energije proste MK
93. Med hormone, ki skladiščijo energetske vire uvrščamo: insulin
94. Med hormone, ki sproščajo energetske vire iz njihovih zalog uvrščamo: glukagon, adrenalin, kortizol, rastni hormon
95. Najmočnejši dražljaj za izločanje insulina je: zvečana koncentracija glukoze v krvi
96. Največji del svojih beljakovinskih zalog ima človeški organizem spravljenih v: skeletnih mišicah
97. Hipoglikemija nastane, kjer:
-se kažejo znaki premajhne preskrbe možganov z glukozo
-je povečan občutek lakote
98. Označi pravilne trditve:
-glukagon se izloča iz celic A Langerhansovih otočkov v trebušni slinavki
-glavni dražljaj za izločanje glukagona je znižana koncentracija glukoze v
99. Glukoneogeneza je:
-sinteza glukoze iz nesladkornih virov
100. Ko temperatura okolja preseže temperaturo, izgubljamo toploto:
-z izhlapevanjem znoja
-s perspiratio insensibilis
101. Perspiratio insensibilis je izguba toplote:
-z izhlapevanjem vode skozi kožo brez znojenja
-z izhlapevanjem vode skozi pljuča
-neodvisna od temperature okolja
102. Termoregulacijski center v hipotalamusu neposredno reagira na:
-spremembo temperature krvi, ki obliva ta predel
In glede na odstopanje temperature sredice telesa od normalne temperature aktivira mehanizme za: tvorbo toplote, oddajanje toplote
103. Pri drgetanju nastaja toplota predvsem v: skeletnih mišicah
104. Po znižanju temperature sredice telesa zaradi mraza hipotalamus sproži:
-vazokonstrikcijo v koži
-drgetanje
-ježenje
105. Rjavo maščevje je prisotno pri: dojenčkih
In je pomembno za: tvorbo toplote
106. Glavni razlog, da človek lahko živi v mrzlem okolju je: vedenjska prilagoditev
107. Najučinkovitejši fiziološki mehanizem za ohranjevanje telesne temperature pri nizkih temperaturah okolja je: drgetanje
108. Termonevtralno območje okolja za odraslega človeka v mirovanju je: 27-29°C
V tem temperaturnem območju je:
-tvorba toplote v telesu enaka izgubi
-telesna temperatura konstantna brez aktivacije dodatnih mehanizmov za tvorbo oddajanja toplote
109. Pri zelo nizkih temperaturah okolja lahko pride do: hipotermije
Ker je: izguba toplote večja od njene tvorbe
110. Homeotermni organizmi: vzdržujejo stalno telesno temperaturo
Nivo telesne aktivnosti teh organizmov je zato: omejen z določenim temperaturnim intervalom okolja oz. biokinetičnim območjem
111. Da človek vzdržuje stalno telesno temperaturo, mora biti nastajanje toplote: enako njenemu oddajanju
To se dogaja v območju: normotermije
112. S perspiratio insensibilis izgubimo približno: 1 L
Kar pomeni izgubo: 580 kcal toplote
113. Zato, da bi na membrani nevrona nastal akcijski potencial, me mora membrana:depolarizirati
114. Postsinaptični nevron se vzdraži prek sinaps, kjer je presinaptični nevron v stiku s/z:
-dendriti
-telesom nevrona
115. Verjetnost nastanka akcijskega potenciala v nevronu se zveča, kadar se pojavi:
-sprememba membranskega potenciala -80mV na -60mV
-prevlada eksitatornih nevrotransmitorjev nad inhibitornimi nevrotransmitorji
116. Pod vplivom ekscitatornega nevrotransmitorja se na postsinaptičnem nevronu:
-membranski potencial približa pragu za proženje akcijskega potenciala
-zmanjša hiperpolarizacija
117. Kot ekscitatorni nevrotransmitor lahko deluje: acetilholin, glutamat
118. Refleksni lok sestavljajo:
-receptorji
-aferentni nevroni
-monosinaptični ali postsinaptični preklopi v refleksnih centrih
-eferentni nevroni
-efektorji
119. Efektorji refleksov vegetativnega živčevja so: srce, intervirane žile, prebavna cev
120. Hipotalamus uravnava:
-delovanje adenohipofize
-aktivnost simpatikusa in parasimpatikusa
-telesno temperaturo
-vnos in izločanje tekočine
121. Preganglionarna simpatična vlakna za srce izvirajo iz: torakalnih segmentov hrbtenjače
Preganglionarna parasimpatična vlakna za srce izvirajo iz: možganskega debla
122. Acetilholin je nevrotransmitor:
-preganglionarnih simpatičnih in parasimpatičnih nevronov
-postganglionarnih parasimpatičnih nevronov
-nevronov, ki regulirajo sekrecijo adrenalina iz sredice nadledvične žleze
123. Spinotalamična proga potega predvsem na:
-nasprotni strani hrbtenjače kot vstopajo v hrbtenjačo aferentna vlakna za bolečino, grob dotik in temperaturo
Aferentna pot za propriocepcijo poteka na:
-isti strani kot vstopajo v hrbtenjačo aferentna vlakna iz proprioreceptorjev
124. Kot mehanoreceptorji lahko delujejo receptorji za: dotik, bolečino, ravnotežje
125. Cortijev organ vsebuje receptorje za: sluh
Receptorje vzdražijo: vibracije bazilarne membrane
126. Semicilkularni kanali vsebujejo receptorje za: ravnotežje
Receptorje vzdražijo: kotni pospeški
127. Pogoja za trikromatski vid je:
-vzdraženje vseh treh čepnic
-dovolj močna svetloba
-svetloba različnih valovnih dolžin
128. Hoteni gib, oziroma gib, ki ga izvršimo na povelje, organiziramo tako, da pošljemo ustrezne signale do motoričnih enot iz: primarne motorične skorje
Ti signali potujejo po: piramidni progi
129. V mišicah, s katerimi izvajamo fine gibe (zun. očesne mišice), je št. skeletnomišičnih vlaken:
-majhno
V mišicah, ki jih ne uporabljamo za izvajanje finih gibov, je št. skeletnomišičnih vlaken:
-veliko
130. Živčni prenašalci (nevrotransmitorji)so snovi, ki:
-se izločijo iz presinaptične celice in se vežejo na receptorje na membrani postsinaptične celice
131. Motorična ploščica je:
-sinapsa, kjer je presinaptična celica motonevron, postsinaptična celica pa skeletnomišično vlakno
132. V motorični ploščici je živčni prenašalec: acetilholin
133. Ob vezavi prenašalca na specifični receptor na postsinaptični membrani motorične ploščice, se neposredno odprejo: kemični kanalčki, ki so prepustni za Na+ in K+
134. Receptor za acetilholin je: beljakovina
Ki potem, ko se nanj(o) veže acetilholin: spremeni svojo obliko (konformacijo)
135. Ko ekscitacijski postsinaptični potencial v motorični ploščici doseže vrednost praga:
-se odprejo napetostni kanalčki za Na+
136. Označi pravilne trditve:
-sinapsa je specializirana struktura prek katere komunicira nevron s svojimi tarčnimi celicami
-sinapsa preko katere komunicirata α-motonevron in skeletnomišično vlakno se imenuje živčnomišični stik ali motorična ploščica
137. Označi pravilne trditve:
-membranski potencial v vsakem trenutku določa tisti ion, za katerega je vzdražna membrana najbolj prepustna
-kadar ni prenosa signala, je vzdražna membrana najbolj prepustna za ione K+
138. Premiku oz. spremembi membranskega potenciala, do katere pride takrat, ko ekscitacijski postsinaptični potencial (EPSP)doseže prag, pravimo: akcijski potencial
139. Pri organizaciji in izvajanju hotenih gibov:
-sodelujejo α-motonevroni, motorične enote
-sodeluje piramidna proga, primarna možganska skorja
-sodelujejo skeletne mišice
140. Pri organizaciji patelarnega refleksa je potrebna udeležba:
-hrbtenjače
-mišice m. quadriceps femoris
141. V hierarhični zgradbi motoričnega sistema je pravilno zaporedje od najvišje ravni k nižjim naslednje: možganska skorja – možgansko deblo – hrbtenjača
142. Primarna motorična ploščica je organizirana tako, da:
-prstom rok pripada večji delež skorje kot prstom nog
-delom telesa, ki sodelujejo pri bolj finih gibih, pripadajo večji deleži skorje kot delo, kjer so izvajani gibi manj fini
143. Pojem motorična enota označuje: α-motonevron s pripadajočimi skeletnomišičnimi vlakni
144. Za delovanje endokrinega sistema velja, da:
-so odzivi endokrinega sistema na dražljaje iz okolja v večini primerov počasnejši od reakcij živčevja
-ima hipotalamus pomembno vlogo v usklajevanju delovanja živčevja in endokrinega sistema
-vpliv hormonov na lastno izločanje največkrat temelji na mehanizmih negativne povratne zveze
145. Ščitnico spodbujajoči hormon (TSH) spodbuja: sintezo in izločanje tiroksina
146. Prolaktin spodbuja: nastajanje mleka v mlečnih žlezah
147. Rastni hormon (GH) spodbuja: delitev celic v kosteh in mehkih tkivih v obdobju rasti
148. Antidiuretični hormon (ADH) spodbuja: reabsorpcijo vode iz zbiralc v ledvicah
149. Hormona, ki spodbujata delovanje spolnih žlez sta: FSH in LH
150. Iz sprednjega režnja hipofize se izločajo: rastni hormon, FSH in LH, TSH, prolaktin in ACTH
151. Za ščitnico je značilno, da:
-je za pravilno delovanje potreben jod
-se v njej ščitnični hormoni kopičijo
-vsebuje 20-40× več jodida kot krvna plazma
152. Ščitnica izloča: T3 in T4
153. Na tarčne celice učinkujejo ščitnični hormoni, ki so: prosti v plazmi
Vežejo se na receptorje: v jedru
154. T3 in T4:
-trijodotironin in tiroksin
-določata hitrost bazalnega metabolizma
155. Endokrina funkcija skorje nadledvične žleze:
-se močno razlikuje od endokrine funkcije sredice nadledvične žleze
V sredici žleze nastaja: adrenalin
156. Adrenokortikotropni hormon (ACTH) spodbuja:
-izločanje kortizola iz skorje nadledvične žleze
157. Glukokortikoidi:
-se izločajo iz zone fascikulate
-imajo imunosupresivne učinke
158. Adrenalin:
-je hormon
-se izloča iz kromafinih celic
-se izloča pri stresu
159. Od naštetih živil ima(jo) največ kalcija: mlečni izdelki
160. Sinteza hormona D se v človeškem organizmu začne: v koži
161. V končno fiziološko obliko, se hormon D presnovi: v ledvicah
162. Hormon D pomaga pri vzdrževanju normalne koncentracije kalcija v krvi, predvsem tako, da:
-pospeši reabsorpcijo kalcija prek črevesne sluznice
163. Največ kalcija se v človeškem organizmu nahaja: v kosteh
164. V plazmi se nahaja kalcij normalno:
-kot prost kation
-v obliki kompleksa med kalcijem in beljakovino
-v obliki kompleksa med kalcijem in manjšimi organskimi anioni
165. Največ fosfatov najdemo v plazmi v obliki: monohidrogen fosfata
166. Parathormon je po kemični strukturi: polipeptid
167. Kalcitonin je po kemični strukturi: polipeptid
168. Za gamete pri človeku velja: noben odgovor ni pravilen
169. Puberteta:
-sovpad s povečanjem plazemske koncentracije gonadotropinov
-je obdobje, ko se razvijejo sekundarni spolni znaki
-pri deklicah z zelo nizko telesno težo in premajhnim deležem maščevja v telesu lahko nastopi z zamudo
170. Moški spolni hormoni:
-povzročajo pojav sramnih dlak pri deklicah
-so substrat za sintezo estrogenov v granuloznih celicah jajčnega folikla
171. Za ovarijski ciklus velja:
-ga uravnavata gonadotropina FSH in LHm ki ju izloča hipofiza
-ga delimo na folikularno in lutealno fazo
172. V nosečnosti lahko pri materi ugotovimo naslednje normalne spremembe:
-povečan volumen krvi in povečan minutni volumen srca
173. Funkcije testosterona pri moškem so:
-vplivi na vedenje in spolni nagon
-spodbujanje rasti okostja in skeletnih mišic
-razvoj sekundarnih moških spolnih znakov v puberteti
174. Med naloge posteljice sodijo:
-izmenjava hranil in plinov
-enokrina funkcija
-odstranjevanje odpadnih produktov fetalne presnove
175. Po rojstvu se v krvnem obtoku novorojenca odvijejo naslednje spremembe:
-pade upor v pljučnem krvnem obtoku
-kri steče v Botallov vod v smeri iz aorte v pljučno deblo
-zapre se foramen ovale
176. Neposreden vir energije za mišično delo je: ATP v mišici
177. Za zagotavljanje ustreznega dotoka O2 in hranil in odplavljanje CO2 v aktivni mišici je predvsem pomembno:
-da se upor v žilah aktivne mišice spreminja glede na koncentracijo presnovnih produktov
178. Minutni volumen srca se med telesnim naporom: poveča
Zato ker: se poveča črpalna sposobnost srca in venski priliv
179. Kritje potreb zmerno aktivne mišice po kisiku je učinkovito zaradi:
-olajšanega oddajanja O2 s hemoglobina v aktivni mišici zaradi lokalno zvečanega pCO2 in zvečane temperature
-večje afinitete mioglobina za kisik kot je afiniteta hemoglobina za kisik
-zvečanega pretoka krvi skozi delujočo mišico
180. Med telesnim naporom je presnova v organizmu: zvečana
Zato je tudi nastajanje toplote: zvečano