• KAJ JE VNETJE?
• · kompleksna reakcija vitalnega vaskulariziranega tkiva na lokalno poškodbo

Kako se imenuje gnojno vnetje tel.votlin in trebušnih organov?

• · empiem

Empiem:

• · nabiranje gnoja v telesnih votlinah in telesnih organih

Septikopiemija!

• · metastatsko širjenje gnojnega vnetja

Kam spada kataralno vnetje?( pospešeno izločanje sluzi)

• · eksudativna vnetja

Sestavine gnoja:

· piogene bakterije

• · propadli granulociti
• · nekrotične celice v vnetišču
• · levkociti
• · beljakovine
• · razpadle celice
• · gosta, motna, belkasto-rumenkasta tekočina ali rumeno-zelena

Destrukcijska vnetja (bolezni)= alteracijska so:

· nekrozna vnetja

• · ulcerozna vnetja(želodec, duodendum)
• · psevdomembranoza

Kaj je značilno za akutno vnetje?

• · makrofagi
• · nevtrofilci
• · nevtrofilni granulociti

Akutno vnetje:

· je večinoma exudativno

• · se lahko povsem pozdravi

Faze akutnega vnetja:

• · vazodilatacija
• · eksudacija
• · fagocitoza
• · razvoj akutnega vnetja

Za akutno vnetje je značilno:

• · vazodilatacija in detivna(akutna) hiperemija
• · exudacija

Za kronična vnetja je značilno:

• · makrofagi(ali monociti = nekrotični granulociti)
• · limfociti, plazmatke – celice krvnega vnetja

–          poliferacuja fibroblastov, endotelnih celic

–          ni odziva mikrocirkulacije, eksudacije, kardinalnih lokalnih kliničnih znakov

–          ni nevtrofilcev, ker so ti domimantne celice akutnega vnetja

–          · ni odziva na mikrocirkulacije

–          · ni exudacije, lokalnih kliničnih znakov

–          · ni neutrofilcev

Kronično vnetje spremljajo:

· makrofagi

• · limfociti
• · plazmatke

Gnojnemu vnetju drugače še lahko rečemo:

• · purolentno, supurativno

Kataralno vnetje:

• · je povečana sekrecija sluzi respiratorne sluznice zg.dihal
• · spada med exudativna vnetja

Za kataralno vnetje je značilno:

· povečana tvorba sluzi

• · respiratorna sluznica
• · da je exudativno

Altaracijsko vnetje je:

• · psevdomembranozno
• · ulcerozno
• · nekrozno

Naštej tri alteracijska vnetja:

• · ulcerozno
• · nekrozativno
• · psevdomembranozno

Za polifercijsko vnetje je značilno:

• · kroničen potek
• · v vnetišču je veliko mastocitov in makrofagov

Eksudacijsko vnetje je:

• · serozno
• · gnojno
• · fibrozno
• · kataralno
• · hemoragično

Pasivna eksudacija(pri akutnem vnetju)

• · ­ hidrostatski tlak v kapilarah vnetišča + ­ permeabilnost kapilar Þ filtracija tekočine z beljakovinami(albumini, fibrogen) iz kapilar v ekstracelularni prostor. To je vnetni EDEM.

Pomen je redčenje ali nevtralizacija loksinov; zamejitev vnetnega procesa(fibrin)

Kakšno vnetje je davica?

• · je psevdomembranozno vnetje(spada med alteracijsko oz.destrukcijsko vnetje)

V gnojnem vnetju se nahajajo:

• · piogene bakterije
• · nekrotični vitalni granulociti
• · katabolnem vnetju
• · difuzno vnetje(gnojno prežemanje tkiv)

Pri katerem vnetju je ­ izločane sluzi?

Kaj je flegmona?

Limfodenitis- vnetje bezgavk

Salpingitis-vnetje jajcevodov

Balantitis-vnetje glavice spolnega uda

Kaj se nabira v središču vnetja:

• · monociti
• · neutrofilni granulociti
• · levkociti

RAK

Benigni tumor!

• · raste ekspanzivno
• · povezan je z vezivno ovojnico
• · počasna rast
• · dobro diferenciran
• · ne metastazira

Vsak benigni tumor ima:

• · stromo
• · parenhim

Adenom je:

• · benigni

Parenhim tumorja:

• · določa ime tumorja
• · določa biološko naravni potencial novotvorbe
• · sestavljajo ga neoplastične celice

Kaj sestavlja parenhim tumorja?

• · neoplastične celice

Značilnosti karcinoma:

• · metastaziranje
• · prevladanje vplivov okolja nad dednostjo
• · rak narašča s starostjo na 55 let
• · moški:pljučni rak
• · ženske: rak na dojkah

Značilnosti slabo diferenciranih tumorjev(maligni tumorji)

• · metastaziranje
• · infiltrativna rast
• · invazivna rast
• · pogosteje in slabo diferncirani
• · komajda podobni normalnim tkivom
• · hitra invazivna rast
• · destrukcija okolnih tkiv
• · občutljivi na radio Th, kemo Th

Naštej 3 maligne karcinome epitelijskega porekla:

• · planocelularni(skvamozni)
• · adenokarcinom
• · prehodnocelularni/tranziocelularni karcinom

Karcinomi so:

• · planocelularni(koža, bronhiji, ustna votlina, požiralnik
• · skvamozni
• · prehodnocelični(tranziciocelularni, nastane iz prehodnega epitela sečil)

Adenokarcinomi:

• · imajo žlezni epitelij(gastrointestinalni trakt, pljuča ledvice)
• · nastane iz žleznega epitela
• · ponazarja žlezne strukture

Prehodnocelični/tranziciocelularni karcinom?

• · nastane iz prehodnega epitela sečil.

Adenokarcinom je:

• · maligni tumor iz žleznega tkiva oz.ponoreja
• · žlezna struktura
• · značilen za dojke, prebavila, pljuča, endometrij, ledvice

Leiomyosarkoma je:

• · iz gladke muskulature
• · pogost v maternici

Naštej 3 sarkome mezenhimskega porekla:

• · fibrosarkoma
• · liposarkoma
• · hondrosarkoma
• · osteosarkoma
• · rabdomiosarkoma

Rabdomiosarkom!

maligni tumor prečno-progaste mišice (skeletne muskulature)

Kje se najpogosteje formira skvamozni karcinom?

• · koža
• · ustna votlina
• · požiralnik
• · bronhiji
• · maternični vra
• · je večskladni ploščati epitelij/skvamozni epitelij

Planocelularni karcinom zajame:

• · kožo
• · ustno votlino
• · požiralnik
• · bronhije
• · maternični vrat

Kaj sestavlja stromo pri tumorjih?

• · norm.vezivo, žile, različna vlakna
• · predstavlja ogrodje parenhima/neoplastične celice
• · oskrbuje parenhim s krvjo

Labilne celice so:

• · celice limfatičnih organov

Infiltrativna rast tumorjev je značilna za:

• · karcinome

Ekspanzivna rast benignega tumorja je značilna za:

• · lipomo
• · adenomo

Za prekanceroze je značilna:

• · hiperplazija
• · metaplazija
• · displazija

Naštej tri sarkome:

• · fibrosarkom
• · liposarkom
• · osteosarkom

Vsak benigni tumor ima:

• · stromo
• · parenhim

Značilnosti slabo diferenciranega tumorja(maligni):

• · hitra invazivna rast
• · infiltrativna rast
• · destrukcija okolnih tkiv
• · metastazirajo
• · so komaj podobni normalnim celicam
• · občutljivi na radio Th, kemo Th

Expanzivna rast je značilna za:

• · lipom
• · adenom

Rak pod 15 letom je:

• · rabdomiosarkom
• · možganski tumorji, tumorji CŽS
• · akutna levkemija
• · retinoblastom

Kaj povzroča deficit balastnih snovi?

• · deficit balastnih snovi(vlaknin) povzroča RAK-a ŠIROKEGA ČREVESJA

Virusi ki povzročajo raka na materničnem vratu!

• · Papiloma virus

Med preneoplastične lezije sodijo:

• · displazija epitelija
• · adenom širokega črevesja
• · hiperplazija sečnega mehurja
• · hiperplazija endometrija
• · kronični atrofični gastritis
• · displazija cerviksa maternice
• · metaplazija bronhialnega vejevja

Kdaj najpogosteje nastane plazmocitom?

• · Plazmocitom(rak kostnega mozga) je bolezen, ki je pogostejša v starosti
• · (ateroskleroza –srčni, možganski infarkt, hipertenzija, diabetes, rak doljke, kože, širokega črevesja)

Najpogostejša lokacija displazije?

• · maternični vrat
• · žolčnik
• · ustna votlina

Netumorske reakcije:

• · prilagoditev(adaptacija) celice
• · poškodba(degeneracija) celice
• · smrt(nekroza) celice

KRVAVITVE

Melena!

• · krvavitev iz anusa, krv.iz zg. dela prebavil
• · krvavitev izvira iz kateregakoli segmenta prebavnega trakta
• · v ožjem pomenu se izraz melena nanaša le na analno izločanje smolasto- črne kavni usedlini podobne vsebine, ki nastane zaradi reakcij med krvjo in želodčnimi sokovi

Hemoragia per diabrosis je krvavitev iz:

• · želodčnega čira

Haemathocolpos-krvavitev v vagino

Krvavitev per diapedisin je:

• · pasivno iztekanje eritrocitov iz kapilar, katerih žilne stene so intaktne
• · nastane pri kronični hiperemiji
• · imenujemo jih tudi EKHIMOZE: pikčaste krvavitve pri zadušitvi
• · značilno za neurolabilne osebe in pri ekstatičnih stanjih

Krvavitev per rexin je:

• · je prekinitev korenin žile ali srca
• · mehanična poškodba(vrez)
• · nastane zaradi patoloških procesov, ki zajemajo dele obtočil

Kaj je podaljšana menstruacijska krvavitev?

• · menorrhagia

Kaj je metrorrhagia?

• · krvavitev iz rodil

Kaj je menarchae?

• · prva menstrualna krvavitev

Krvavitev v možganskih prekatih:

• · hemathocephalus internus

Načini kako uhaja kri iz cirkulacije!

• · per rhexin
• · per diabrosis
• · per diapedesin

Wirchovov trias:

• · so dejavniki, ki pogojujejo strjevanje krvi-trombogeneza
• · povzročajo poškodbo endotela
• · spremembe toka krvi
• · spremembe v pretoku krvi
• · spremembe v sestavi krvi

ŠOK

Šok je posledica:

• · zmanjšane prekrvavljenosti organizma, tkiv

KARDIOGENI ŠOK– po infarktu

HIPOVOLEMIČNI ŠOK– po hudih krvavitvah, izgubi tel.tekočin

NEUROGENI ŠOK– po poškodbi hrbtenjače, zavrtost vazomotornega centra v možg. Med anastezijo.

SEPTIČNI ŠOK- zaradi insektov oz.pri MO v krvi

Nevrogeni šok(zakaj nastane)?

• · normalna količina krvi in povečana prostornina cirkulatornega sistema
• · poškodbe hrbtenjače
• · zavrtosti vazomotornega centra v možganih med anastezijo

Hipovolemični šok!

• · HIPOVOLEMIJA je zmanjšana prostornina krvi v obtočilih
• · nastane po hudih krvavitvah, znatni izgubi telesne tekočine(izjemno bruhanje, hude driske, opekline)
• · patogeneza hipovolemijeÞ padec krvnega pritiska® zmanjšan priliv venske krvi v D srce ® zmanjšan minutni volumen krvi(količina krvi, ki jo srce iztisne v 1 min v krvni obtok) ® neustrezna perfuracija tkiv ® hipoksija tkiv ® šok

Hipovolemični šok nastane:

• · po hudih krvavitvah, po znatni izgubi telesne tekočine

Napredujoči šok je:

• · pogojno reverzibilna reakcija

Nastanek belega trombusa povzročijo:

• · koagulacija
• · trombociti

Konglutinacijski (beli) trombus je:

• · aktivacija koagulacije s tvorbo fibrina
• · konglutinacija
• · separacija trombocitov
• · najpogostejši v arterijskem delu cirkulacije

Značilnosti koaglutinacijskega belega tromba:

• · tvorba fibrina
• · koagulacija
• · lepljenje ob žilno steno
• · separacija trombocitov

Parietalni trombus je:

• · prisoten v srcu
• · ateroskleroza
• · vnetja(artritis, flebitis, vnetje srčne zaklopke)
• · hipertenzija, kajenje, poškodbe

Glavni dejavniki poškodb endotelija pri trombogenezi:

Faktorji, ki pogojujejo trombozo:

• · kajenje
• · ­ krvni tlak
• · ateroskleroza
• · vnetja, Wirchov trias

Za trombozo je značilno, da lahko povzroči:

• · infarkt tkiva

Kaj je embolija?

• · je plavanje tujka v smeri krvnega obtoka in posledica zamašitev žil, obtoka

Vrste embolij po agregatnem stanju!

• · trombembolija- trda
• · maščobna embolija- tekoča
• · zračna embolija- plinasta

Arterijska embolija povzroča defekt v:

• · ledvicah
• · možganih

Najpogostejša embolija je:

• · tromboembolija

Pri kesonski bolezni nastajajo v cirkulaciji mehurčki:

• · dušika(N2)

Poškodbo srca povzroča(dražilni učinek na srce):

• · nizkofrekvenčni tok

Oksiformna kapaciteta krvi!

• · Oksiformna kapaciteta krvi poleg okluzije(začepljenja) pogojuje razvoj infarkta pri anemijah in pri cianozi.

Aktivna hiperemija se razvije/nastopi:

• · akutno

Organ pri aktivni hiperemiji je:

• · topel
• · blago rdeč
• · nabrekel

Pasivna hiperemija:

• · je lahko posledica venske tromboze
• · je pogosto povezana z nastankom edema

Kako lahko drugače rečemo aktivni hiperemiji?

• · H.arterialis, congestio

NEKROZA INFARKT

Usoda nekroze je:

• · rezolucija(manjše nekroze)
• · pseudociste(večje tvorbe), vezivna ovojnica okrog nekroze, distrofična klasifikacija, mutilacija(večje nekroze)
• · površinske: demarkacija, izločitev nekroze, obnova

Ishemična nekroza možganov nastane pri:

• · koagulacijski nekrozi
• · steatonekrozi
• · fibrinoidni nekrozi

Ishemična nekroza je pri koagulacijski nekrozi:

• · infarkt miokarda, ledvic, vranice

Ishemična nekroza je pri kolikvacijski nekrozi:

• · infarkt možganov(ascendentno gnojno vnetje)

Ishemična nekroza nastane pri:

• · kolikvacijski nekrozi

Infarkt možganov je:

• · kolikvacijska nekroza

Koagulacijska nekroza:

• · nastane zaradi denaturacije beljakovin, tkivo se spreminja v čvrsto maso
• · nastane tudi zaradi ishemične nekroze – infarkt miokarda, ledvic, vranice

Koagulacijska nekroza je posledica:

• · denaturacije celičnih beljakovin

Značilnosti koagulacijske nekroze:

• · denaturacija celičnih beljakovin
• · sivobelkasta/sivorumenkasta obarvabost
• · ishemična nekroza miokarda, ledvic, vranice

Kolikvacijska nekroza:

• · Steatonekroza maščevja
• · fibrinoidna nekroza
• · kazeonska (sirasta)- priTBC, podtip koagulacijske nekroze, zrničasta sivo-rumenkasta
• · encimski razkroj
• · kašasta/utekočinjena belkasta masa
• · ishemična nekroza(infarkt) možgan, abscendentna gnojna vnetja(psevdocista)

Kazeozna nekroza:

• · pri TBC
• · podtip koagulacijske nekroze
• · zrničasta sivorumena masa

Steatonekroza:

• · nekroza maščevja

Ishemijo lahko povzroči v postnatalnem obdobju:

• · hipoksija
• · nezadostna oskrba tkiv s krvjo, hranili
• · nezadostna odstranitev škodljivih metabolitov
• · pri ishemiji
• · v možg. tkivu

Kje pride do možganske nekroze po možganskem infarktu?

Eozinifilija je:

• · okvara citoplazme pri nekrozi(citoplazma je živo rdeča zaradi ­ pH)

Poškodbe jedra(spremembe pri nekrozi):

• · piknoza
• · karioreksa
• · karioliza

Nekroza možganov je:

• · kolikvacijska
• · kašasta utekočinjena masa
• · ishemična reakcija
• · abscendentno gnojno vnetje

Poškodbe citoplazme(spremembe citoplazme pri nekrozi) so:

• · imenujemo eozinofilija
• · piknoliza
• · karioreksa              poškodbe jedra
• · karioliza

Spremembe strukture nekrotične celice:

• · spremembe jedra: – piknoza(jedro se zgosti v kapljo)

– kenoreksa(se razcepi na več delov)

– karioliza(se raztrosi in izgine)

• · sprememba citoplazme – eozinofilija (povišana afiniteta za barvilo eozin)

Infarkt-omejena(lokalna) ishemična nekroza organa/tkiva

Infarkt!

• · Beli/anemični infarkt(v miokardu, ledvici, vranici, možganih)

oblika: – trikotna(ledvica, vranica)

– nepravilna (miokard, možgani)

krvavitev v inficirano področje je minimalno

• · rdeči/hemoragični infarkt(pljuča, črevesje, dvojni obtok)

v predel ishemije vdre kri iz ohranjenega dela dvojne cirkulacije- barva sveže, s krvjo prepojene nekroze je temno rdeča.

Anemični infarkt nastopi v:

• · možganih
• · miokardu
• · ledvicah
• · vranici

Usoda infarkta!

• · gangrena(hemoragični infarkt črevesja)
• · organizacija- cikatrizacija(miokard)
• · utekočinjene nekroze(tvorba psevdocitoze – možganski infarkt)

SMRT

Znaki klinične smrti:

• · prenehanje dihanja in srčne akcije
• · reverzibilno stanje(reanimacija 6-10 min)

Klinična smrt:

• · je prenehanje dihanja in srčne akcije(dokazano z EKG-jem)
• · je reverzibilno stanje, če je reanimacija v času 6-10 min po prenehanju delovanja vitalnih funkcij

Navidezna smrt:

• · zmanjšanje dihanja in srčne akcije pod prag detekcije z navadnimi sredstvi

Prava biološka smrt:

• · je konec življenja osebnosti(živega organizma)

Ohlajanje trupla je pospešeno pri:

• · mršavem truplu

Zgodnje mrliške spremembe:

• · algor mortis = ohladitev trupla
• · livores mortis = mrliške lise
• · rigor mortis = mrliška okorelost
• · exicatio mortis = sušenje trupla

Mrliške lise se pojavijo:

• · na spodnji strani trupa
• · so sivo-modre ali sivo-vijolične
• · nastanejo po prekinitvi delovanja srca in krvnega obtoka

Maceracija:

• · razpadanje trupla brez sodelovanja saprofitnih bakterij
• · umazano rjavo rdeča obarvanost
• · truplo ploda, ki je odmrl v maternici, 12-24 ur po intrauterini smrti

Ohlajevanje trupla je odvisno od:

• · ustrezne temperature
• · telesne teže, ali je golo ali oblečeno, ali je v vodi

Ohlajanje trupla pri 20 stopinjah?

• · je 1 stopinja na uro

Mrliška okorelost nastane čez:

• · 2-4 ure po smrti

Kataleptična okorelost nastopi:

• · takoj po smrti

Kasne mrliške spremembe so:

• · putrefactio(gnitje)
• · maceratio(zmehčanje trupla)
• · mumificatio(izsušeno balzamirano truplo)
• · tvorba mrliškega voska(saponificatio)
• · trohnenje

Cutis anserina = kurja polt je:

• · zgodnja mrliška sprememba
• · posebna oblika okorelosti z izgorevanjem mikroskopsko majhnih mišic ob lasnih foliklih

Znaki smrti:

• · koma(globoka nezavest)
• · bledica kože in sluznic(mrliški videz)
• · synkopa(prenehanje srčne akcije)
• · asfixcija(prenehanje dihanja)
• · areflexia(ugasla živčna vzdraženost)

CELICE

Letalna/subletalna okvara celice?

LETALNA(akutna) okvara celice

-okvara vitalnih celičnih struktur(mitohondrij, citoplazemska membrana)

-sestavljena reakcija- napreduje

-praviloma ireverzibilni proces, ki se konča s smrtjo celice.

SUBLETALNA(kronična) okvara celice

-okvara manj pomembnih celičnih struktur(E.R., lizosomi)

-življenje celic običajno ni ogroženo

-enostavna reakcija- ne napreduje

-reverzibilni proces

-hipofunkcija/disfunkcija

-vključuje različne degeneracije

Subletalna okvara:

• · je kronična okvara manj pomembnih celičnih struktur(endoplazemski retikulumi, lizosomi)
• · življenje celic običajno ni ogroženo; je enostavna reakcija
• · reverzibilni in ireverzibilni procesi
• · lipofunkcija/disfunkcija
• · vključuje različne degeneracije

Kaj vpliva na delovanje celice?

• · količina in vrsta škodljivosti
• · čas delovanja in intenzivnosti delovanja škodljivosti

Kdaj lahko nastopi somatska mutacija?

• · v celici postnatalnega obdobja(somatske mutacije)

Vrsta obnove je značilna od:

• · vrste vnetne reakcije
• · obsega nekroze, ki je med vnetjem nastala
• · delitvene sposobnosti celic v vnetišču

Regenerat-organ ali del organa, ki je nastal z regeneracijo. Je obnovljeno tkivo iz enakih celic in medceličnine kot pred poškodbo.

Kaj je regeneracija?

• · je nadomeščanje nekrotičnih labilnih/stabilnih celic s celicami iste vrste
• · sledi rezoluciji
• · možna je le ob ohranjeni stromi
• · regeneracijski proces, pri katerem je končno stanje »restutio ad integrum«

Katere celice sodelujejo pri regeneraciji:

• · labilne celice

Celice se lahko regenerirajo, če imajo:

• · ohranjeno stromo
• · so zmožne delitve

Kaj je reparacija?

• · je nadomeščanje nekrotičnih permanentnih celic z drugimi celicami, običajno celicami granulacijskega tkiva
• · nastane po obsežnih nekrozah, kroničnem vnetju
• · končna faza je nastanek brazgotine

Celice TBC vnetja so:

• · epiteloidne
• · celice velikanke(z več jedri)

Translokacija kromosoma je:

• · prilepljenje kromosoma na drug kromosom

Katere celice so labilne?

• · celice limfatičnih organov

Ionizirajoči učinki na celice so:

• · onkogenost
• · mutagenost
• · okvara celice

Kaj je metaplazija?

• · prilagajanje na neugodne pogoje okolja s spremembo ene vrste zrelih celic v drugo vrsto zrelih celic, ki jih normalno ni v tkivih.

Prehod cilindričnega migetalčnega epitela dihalnih poti v večskladni ploščati epitel je?

• · metaplazija

Kaj vpliva na spremembo celice?

• · naravna invazivnost, trajanje delovanja fizioloških patogenih vplivov
• · posebnosti celic samih(genetsko dol.odpornost/občutljivost, ne-ustrezna oskrba celic s kisikom, hranili, vitamini, minerali, predhodno stanje celic)

Hiperplazija!

• · povečanje tkiva/organov zaradi zvišanja števila celic

Kaj povzroči da se norm.organ pomanjša?

• · hipoplazija

Katere celice sestavljajo granulacijsko tkivo?

• · Granulacijsko tkivo:

–          nastane v procesu organizacije

–          ima makroskopsko podobo divjega mesa

–          fibroblasti, kapilare, rezudidualne vnetne celice

Granulacijsko kronično vnetje- GRANULOMI(0,5-2mm)

–          so skupki epiteloidnih celic(modificirani makrofagi)

–          večjederne velikanke

–          periferno pas limfocitov

–          z/brez centralne nekroze

(TBC, lues, lepra, vnetna reakcija proti tujkom)

Granulacijsko tkivo nastane:

• · v procesu organizacije
• · tvorijo ga fibroblasti
• · tvorijo ga vnetne celice
• · vnetnih celicah

Reverzibilna okvara celice nastane v pogojih:

• · blagega stresa
• · zmerno intenzivnega stresa

Kaj je nabiranje vode v celici?

• · hidropična degeneracija
• · vakuolarna degeneracija

Vakuolarna degeneracija je:

• · kopičenje vode v celici

Vsebina cist je:

• · bistra serozna tekočina
• · loj
• · roževina
• · sluz

Endotelne ciste:

• · jetra, možgani (razširitev limfnih žil)

Cikatrizacija(zabrazgotinjenje):

• · pretvorba granulacijskega tkiva v brazgotino(cicatrix)
• · proces postopnega izginevanja elementov granulacijskega tkiva in tvorbe kolagenskih vlaken (iz fibroblastov).

EDEMI

Kaj je edem?

• · je kopičenje tekočine v medceličnem prostoru in telesnih votlinah

Vzroki edema so:

• · zmanjšan onkotski tlak
• · moten limfni obtok
• · ­ hidrostatskega tlaka
• · znižan koloidni-osmotski tlak
• · retenca natrija

Možganski edem nastane v:

• · možganskih prekatih
• ·možganskih membranah
• · možganovini

[wp_ad_camp_1]

Pri možganskih edemih se tekočina nabira:

• · v možganskih votlinah(hydrocephalus internus)
• · med možganskimi mrenami(hydrocephalus externus)
• · v možganovini

Splošni edem = srčno popuščanje

Pri nastanku edema sodeluje:

• · zmanjšan koloidni osmotski tlak
• · motnja v pretoku limfe
• · povečan hidrostatski tlak

Infrardeči žarki imajo:

• · toplotni efekt
• · površinski efekt
• · ne ionizirajo

Kateri žarki povzročajo dedne spremembe?

• · ionizirajoči žarki
• · RTG žarki

Kateri žarki prodirajo v globino?

• · ionizirajoči

Ionizirajoči žarki:

• · povzročajo raka
• · povzročajo genetske spremembe(anomalije)
• · so mutageni
• · so onkogeni
• · povzročajo okvare celic

[wp_ad_camp_1]

Na ionizirajoče žarke občutljiva tkiva so:

• · krvotvorni(kostni mozeg)
• · spolne žleze(gonade)

Kateri žarki delujejo površinsko in kateri globinsko?

• · INFRARDEČI Ž.: površinski toplotni efekt, ne ionizirajo
• · UV Ž.: globinski toplotni efekt, ne ionizirajo

Zgodnji učinki radiacije obsegajo:

• · hemopoetski sindrom
• · gastrointestinalni sindrom
• · cerebralni sindrom

IMUNOST

Vezava Ag z Ab:

• · je aktivacija komplementa® kopičenje levkocitov®sproščanje lizosomskih encimov iz levkocitov®nekroza

Vezava Ag na IgE nastane:

• · po čebeljem piku(anafilaktični šok)

Katere so alergične reakcije ki spadajo v I tip?

• · anafilaktični šok
• · seneni nahod
• · bronhialna astma
• · akutni dermatitis

Reakcija med antigenom in reaginom spada:

• · v tip I

Bolezni slabše imunosti!

• · PRIROJENA: Di Gorgijev sindrom, Brutonov sindrom
• · PRIDOBLJENA: zaradi:  hude podranjenosti, hude infekcije, Hodkinove bolezni, infekcije s HIV, sladkorne bolezni

Bolezni preobčutljivosti so:

• · TIP I MEHANIZEM: vezava antigena(alergena) z IgE(reaginom)

1. Lokalizirana reakcija: ak.dermatitis = ekcem kože, seneni nahod, bronhialna astma
2. Sistemska reakcija: anafilaktični šok(po injekciji penicilina, čebelji pik)

• · TIP II MEHANIZEM: vezava protiteles IgG, IgM na antigene celic. To so:

transfuzijska reakcija, erythroblastosis fetalis

• · TIP III MEHANIZEM: tvorba kompleksa v antigen(Ag)- protitelo(Ab)

1. Lokalna okvara: Arthusova bolezen
2. Sistemska reakcija: serumska bolezen pri injiciranju tujega seruma(npr.konjskega antitetaničnega seruma)

• · TIP IV MEHANIZEM: aktivacija celične imunosti(T- limfocitov)

1. Sem sodijo:-imunske reakcije na intracelularne MO

-reakcije zavrnitve presadka

-imunske reakcije proti tumorjem

Bolezni preobčutljivosti so:

• · transfuzijske reakcije
• · anafilaktični šok

Načini odvzema tkivnega vzorca!

• · KIRURŠKA PREISKAVA

-incizijska biopsija

-ekscizijska biopsija

-resekcija/amputacija

-aspiracijska biopsija z debelo iglo

-kiretaža

• · ENDOSKOPSKA ODŠČIP

-gastroskopija

-rektoskopija

-bronhoskopija

-cistoskopija

-laparoskopija

-mediastinoskopija

• ·PREISKAVA

Biopsija je:

• · odščip
• · ekscizija
• · resekcija

KRG biopsija: ekzcizijska, amputacijska, kiretaža

Endoskopska biopsija:

• · bronhoskopija, mediastinoskopija, laparoskopija

Eksfoliativna biopsija je:

• · odvzem in pregled odluščenih celic v izločkih in bris

Histološka biopsija:

• · je odvzem in pregled tkivnega vzorca

Načini odvzema cistološke biopsije:

• · eksofoliativna biopsija- odluščene celice v izločkih, bris
• · aspiracijska biopsija s tanko iglo

Razlike med histološko in cistološko biopsijo!

Eksfoliativna biopsija je:

• · odvzem odluščenih celic v izločkih in brisu
• · pregled odluščenih celic v izločkih

Z aspiracijsko biopsijo dobimo:

• · npr: kostni mozeg
• · z tanko iglo odvzem celičnega vzorca
• · z debelo iglo odvzem tkivnega vzorca

Cistološki preparat je:

• · ekonomičen
• · slabši od histološkega preparata
• · hitra priprava

Metoda odščipa obsega?

• · incizijska biopsija

Kaj je fiksacija bioptičnih vzorcev?

• · kemični proces, ki zavre avtolitične procese v celicah, prepreči njihov razpad oz.ohrani njihovo naravno strukturo in koagulira cel. B – učvrstitev tkiva.

Bioptična fiksacija preparatov:

• · zavre avtolitične procese
• · koagulira celične beljakovine

Bioptične endoskopije so:

• · cistoskopije
• · laparoskopije

Laparoskopija:

• · je bioptična endoskopija trebušne votline

Cistoskopija-pregled mehurja s cistoskopom ali pregled cist

Značilnosti citoloških preparatov:

• · ekonomičnost
• · hitra izdelava preparatov in diagnoza
• · manjša učinkovitost od histološkega
• · atravmatski odvzem vzorca

Kriostatski preparat:

• · zmrznjeno tkivo
• · kriostatske rezine(za identifikacijo tumorjev), maligni , benigni

Kako odstranimo materino znamenje?

• · z ekzcizijo

Bezgavko odstranimo z:

• · ekscizijo

Obnova pri obsežni nekrozi:

• · reparacija

Najbolj preprosta obnova:

• · regeneracija

Altotransplantat je:

• · presadek genetsko različnega dajalca iste vrste

Zavrnitvene reakcije vzbujata!

• · xsenotransplantant(presadek dajalca druge vrste)
• · alotransplantant (presadek genetsko različnega dajalca iste vrste)

Kaj je patogeneza?

• · razvoj bolezni
• · mehanizem nastanka in razvoja bolezni

Fitopatologija:

• · patologija ki se ukvarja z boleznimi rastlin

Etiologija je:

• · nauk ki se ukvarja z vzroki bolezni

Mutacije se lahko pojavijo med:

• · tvorbo spolnih celic(gamet)
• · v zgodnji zigoti(oplojeno jajčece)
• ·v celicah postnatalnega obdobja

Zakaj nastanejo prirojene anomalije?

• · prirojene/kongenitalne anomalije, ki niso vedno genetsko pogojene nastanejo zaradi

– kromosomskih anomalij(št.struktura, oblika kromosoma)

– mutacij posameznih genov velike izrazitosti(ekspresivnost)

– interekcije dejavnikov zunanjega okolja z dejavniki poligenske dednosti

Postnatalno se razvije:

• · atrofija
• · hipoplazija

Pri hipoksiji je značilno:

• · povišan pH- ¯ sinteza mlečme kisline
• · znižana sinteza ATP
• · povišana koncentracija Na v celicah
• · okvara pumpe za Na
• · vdor vode v celice
• · anaerobna glikoliza
• · povečana sinteza mlečne kisline
• · zmanjšana sinteza beljakovin
• · kopičenje maščob v celici
• · neobnovljiv zastoj cel.dihanja

Pri hipoksiji je:

• · ¯ parcialni tlak O v celic

Višinska bolezen nastane :

• · nad 4000 m zaradi nizkega atmosferskega pritiska, hipoksije CŽS(slabost, bruhanje, psihične motnje)

Adaptacija: pospešena eritropoeza

Indirektna mehanična poškodba je:

• · višinska bolezen
• · kesonska bolezen
• · vibracijska bolezen

Maščobna degeneracija je:

• · kopičenje maščob v lipocitih
• · kopičenje maščob v parenhimskih celicah(jetra)

Pri maščobni degeneraciji se kopičijo maščobe v:

• · parenhimskih celicah in lipocitih

Hialinoza je kopičenje beljakovin v:

• · epiteliju tubulov ledvic(glumeruli)

Hialina kapljična degeneracija:

• · je okvara ledvičnih glomerulov zaradi proteinurije, beljakovine se resorbirajo v epitelijskih celicah ledvičnih kanalčkov, zato pride do povečane količine beljakovin v celicah v obliki hialinih kapljic.

Kopičenje beljakovin v brazgotini:

• · hialinoza

Kopičenje kapljic hialina:

• · v starih brazgotinah
• · hialinoza

Klinična slika ponazarja:

• · naravo strukturnih sprememb
• · njihovo distribucijo po organizmu

Lokalna atrofija je:

• · ishemična(cirkulacijska)
• · kompresijska(tumorji)
• · inaktiventna(imobilizacija)
• · denervacijska(neuropatska)
• · patološka

Lokalna atrofija nastane zaradi:

• · imobilizacije

Bolezni ki so posledica staranja so:

• · siva mrena
• · osteoporoza
• · povečana prostata
• · motnje sluha

Senilna atrofija:

• · ali starostna atrofija spada med patološke vzroke atrofij
• · pojavi se: –   znižana aktivnost endokrinih žlez

–          trofične motnje zaradi arterioskleroze

–          staranje celic

Ascites:

• · prosto nabiranje tekočine v peritoneju

Tekočina v osrčniku:

• · hydropericardium

Agenezija(aplazija)

• · ni zasnove za organ v embrionalnem razvoju
• · nabiranje tekočine v podkožju

Kaj je anasarka?

Navedi 3 vrste eksudatov:

• · serozni
• · hemoragični
• · kataralni

Kaj vsebuje transudat?

• · je tekočina, ki nastane zaradi hemodinamskih motenj in ne zaradi vnetja, vsebuje manj beljakovin kot eksudat, vsebuje še vnetne celice in encime.

Endogena zastrupitev:

• · je zastrupitev s snovmi, ki nastanejo v organizmu med normalno presnovo. Te snovi se v pribitku ne morejo izločiti.

Endogeni toksični dejavniki:

• · zdravila(citostatiki, antibiotiki)
• · druge kemične snovi(etanol, metanol, svinec, CO)

Eksogeni toksični dejavniki:

• · mamila
• · strupene gobe
• · insekticidi

Kdaj nastane primarna in kdaj sekundarna dehidracija?

PRIMARNA DEHIDRACIJA nastane zaradi pomanjkanja vode v okolju, motenj požiranja, duševne motnje, koma; ekstremno potenje(­ tel.temp., ­ temp.okolja)

Posledice: žeja, oligurija, psihične motnje in smrt(7-10 dan)

SEKUNDARNA DEHIDRACIJA = pomankanje/izguba Na

Zaradi hude driske, ekstremno bruhanje.

Posledice: zniža se osmotski tlak tekočine v medceličnem prostoru, hemokoncentracija in smrt v hipovolemičnem šoku.

207. Kombinacija primarne in sekundarne dehidracije:

• · pomankanje/izguba vode in Na.