Gradivo za nego otroka

Koncept prakse osnovane na znanstvenih dokazih

Ta koncept pomeni sistematično revizijo in oceno znanstvenih dokazov in vnos v prakso. Potrebujemo soglasje staršev in otroka, moramo obveščati.

Posebnosti:

 

  • Od MS se zahteva splošna znanja (opazovanje,…)
  • Vključujemo tudi igro (otrok se sprosti)

Cilji:

 

  • Zdrav razvoj otroka
  • Pomembna integriteta družine
  • Rutina, jo vzdržujemo
  • Izogibamo se travmatičnim dogodkom – ali jih vsaj zmanjšamo

 

Kako pridemo do cilja?

 

  • Dvoljevanje svobode

V okviru tega da drugim ne škoduje, npr. kajenje.

  • Vzdržujemo stike z družino
  • Sistem primarne ZN

To je oblika dela MS, da ga spremlja od prihoda v bolnišnico do odhoda. En otrok ima samo eno MS. Ki skrbi zanj – če se le da.

 

Fiziologija ZN otroka

 

  • Družina je temelj za kvaliteten razvoj
  • Podpiramo in spoštujemo člane družine, ne zanima nas ozadje

 

Vloga pediatrične MS

 

  • Podajamo samo informacije glede ZN
  • Izvajamo promocijo zdravja (zdrave šole), preventivo, kurativo
  • Imeti moramo strokovno znanje
  • Znati moramo poslušati, opazovati, pravilno spraševati

 

Splošna načela ZN otroka

 

  • Upoštevamo lastnosti
  • Se prilagajamo
  • Smo pošteni
  • Upoštevamo želje (glede na zdravnikova navodila)
  • Spoštujemo zasebnost
  • Poskušamo ustvariti čim bolj domače okolje
  • Zmanjšujemo strah in bolečino
  • Spoštujemo želje staršev (intuicija), otroka

 

Posebnosti procesa ZN pri otroku

 

V vse faze PZN vključujemo otroka in starše.

 

  1. ZBIRANJE INFORMACIJ
    • Opazovanje
    • Pogovor
    • Pregled dokumentacije
    • Objektivni podatki
    • Subjektivni podatki
    • Pogovor z družino (pomembne informacije, zaupanje,…)

 

  1. NEGOVALNA DIAGNOZA

Cilji: kratkoročni in dolgoročni.

 

  1. NAČRTOVANJE
  • Načrtujemo vse potrebe in cilje
  • Upoštevamo zbrane informacije
  • Najprej zadovoljimo fizične potrebe
  • Zadovoljimo potrebe po varnosti, ljubezni
  • Vključujemo starše v ZN, jih poučimo, nadzorujemo

 

  1. IZVAJANJE
  • Preden kaj naredimo seznanimo starše in otroka
  • Načrt prilagodimo

 

  1. VREDNOTENJE

 

Nekaj zgodovine…

 

  • Prve otroške bolnišnice se pojavijo v 19. stoletju

Zakaj tako pozno? Premalo izobraženi ljudje, manj možnosti.

  • Izšla je tudi listina o otrokovih pravicah v bolnišnici

 

EACH

 

  • EACH – European Association for Children in Hospital (Evropsko združenje za pravice otrok v bolnišnicah) – je krovna organizacija za članska združenja, ki skrbijo za otroke pred hospitalizacijo, med njo in po njej. Trenutno ima EACH osemnajst članskih združenj iz šestnajstih evropskih držav in iz Japonske.
  • Več si lahko pogledate na:

http://www.varuh-rs.si/fileadmin/user_upload/pdf/mednarodna_porocila/each_listina.pdf

 

Organizacija bolnišnic

 

  • Otrok se zdravi doma – če se le da
  • Ležalna doba se krajša
  • Obiski na pediatričnih oddelkih niso časovno omejeni, upoštevalo naj bi se le da bi k otroku smele le po 2 osebi naenkrat

 

 

 

Prednosti dnevne hospitalizacije

 

  • Ne pride do psihičnega hospitalizma
  • Je ekonomično za bolnišnico, starše, zavarovalnico,…

 

Indikacije za sprejem v bolnišnico

 

  • Zdravstveni razlogi
  • Socialni razlogi
  • Absolutne in relativne indi9kacije

Absolutne: ogroženost vitalnih funkcij

Relativne: slabe socialne razmere v družini (zloraba), nejasna stanja, okužbe nevarne za okolje.

 

Otrok in bolezen

 

  • Nazadovanje v razvoju
  • Na otrokovo doživljanje bolezni vpliva:

ü resnost bolezni

ütrajanje bolezni

üstarost otroka

ü kraj zdravljenja

ü odnos staršev

ü otrokove lastnosti

 

Otrok in sprejem v bolnišnico

 

  • Zahteven temperament
  • Nižja inteligenca

 

Priprava za sprejem v bolnišnico

 

  • Se predstavimo
  • Razkažemo oddelek
  • Razložimo dnevni red
  • Predstavimo osebje
  • Povemo kaj bomo delali (ne gremo v detajle, da otroka ne prestrašimo)

Način sprejema

 

Potrebujemo:

  • Napotnica
  • Zdravstveno izkaznico

 

Faze sprejema

 

  • Zdravniški pogled
  • Administrativni sprejem
  • Sprejem v PZN

ühigienizacija: po potrebi umijemo, priskrbimo perilo

üizmerimo vitalne funkcije

ünamestitev otroka

 

Dokumentacija ob sprejemu

 

  1. MEDICINSKA

Popis, temperaturni list, podpisan formular o informiranju in obiskih, podpisan formular o pristanku na zdravljenje.

  1. NEGOVALNA

 

Najpogostejši strahovi otrok

 

  • 0 m – 6 m è luči, hrup
  • 7 m – 12 m è neznanci, nenaden pojav predmetov ali oseb, živali, višina
  • 1 l – 3 l è ločitev od staršev, tema, nenavaden in močan hrup, poškodbe, tujci, posebne situacije, živali, veliki predmeti, stroji, spremembe v okolju
  • 3 l – 5 l è ločitev od staršev, vidijo zmaje, duhove, pošasti, živali, tema, lumpov se bojijo, poškodb, smrti
  • 6 l – 12 l è nenavadna bitja, poškodbe, nevihte, tema, biti sami, ločitve od staršev, stvari, ki jih vidijo na TV, poškodb, testov neuspešnosti v šoli, odziv okolice na njihov izgled, smrt
  • pubertetniki è socialne izolacije, mamil, ločitve staršev, spolnosti, nesreč, smrti, javnega govorjenja

 

Otrok in bolečina

 

  • Bolečina je neprijetna senzorna izkušnja. Ni vidna in jo definiramo kot individualno izkušnjo, je subjektivna.
  • Dojenčki ne znajo povedati in opisati kaj in kje jih boli. Pomembno je opazovanje.

 

Otrokov odgovor na bolečino

 

  • Povečajo se nekatere VF (vitalne funkcije) in nekateri hormoni
  • So napeti
  • Nemirni, nespečni, nervozni, določene kretnje obraza (gubanje čela), jeza

 

 

Orodje za ocenjevanje bolečine

 

Q izprašaj otroka

U uporabi bolečinsko lestvico

E vrednoti vedenje in psihične spremembe

S zagotovi vpletenost staršev

T upoštevaj bolečino

T izrazi in oceni rezultate

 

Lestvice za ocenjevanje bolečine

 

  • Lestvica ploščic
  • Opisna lestvica
  • Numerična lestvica
  • Lestvica obrazov
  • Barvna skala

 

Ocena stanja

 

  • Koliko prenese, kako prenaša bolečino?
  • Ali je shujšal, ali lahko spi?
  • Naša ocena

 

 

 

 

 

 

Razvojna obdobja otroka

 

  • PRENATALNO OBDOBJE (od spočetja do rojstva)
  • OBDOBJE NOVOROJENČKA (prvi štirje tedni življenja)
  • OBDOBJE DOJENČKA (od konca prvega meseca do konca prvega leta življenja)
  • OBDOBJE PREDŠOLSKEGA OTROKA (od začetka drugega leta življenja do konca šestega leta življenja)
  • OBDOBJE ŠOLSKEGA OTROKA (od začetka sedmega leta življenja do začetka pubertete, ki se pri deklicah začne v povprečju z desetimi leti, pri dečkih pa z dvanajstimi leti)
  • OBDOBJE PUBERTETE (od pojava prvih sekundarnih spolnih znakov do spolne zrelosti)

 (po http://medenosrce.dsms.net/pogled.asp?ID=1023)

 

Novorojenček

 

Prilagoditev na izven maternično življenje

 

  • Prvi vdih

Tekočina iz dihal se izloči že v porodni poti. Sproži ga spremenjena koncentracija O2 in CO2 v telesnih tekočinah, kompresija in dekompresija, termično, mehanični in zvočni dražljaji. Diha s pomočjo prepone in trebušnih mišic. Frekvenca dihanja: 55 – 60 vdihov, tudi do 100/min ob aktivnostih ali joku.

  • Krvni obtok

Zaprejo se fetalni vodi.

  • Termoregulacija

Podvržen je podhladitvam zaradi velike površine telesa, skromnega maščevaja, ki ne omogoča zadostne izolacije, ne more proizvajati toplote z drhtenjem. Najprimernejša temperatura za nepokritega novorojenčka je 31 – 34 stopinj Celzija, za pokritega pa 24 stopinj v prostoru.

  • Teža

Dečki so 100-150g težji od deklic. V prvih 2 – 4 dneh izgubi 7-10% telesne mase (mekonij, urin, termoregulacija,…). Nadomesti jo med 10. in 14. dnem. Do 4, tedna pridobi do 150 – 200 g na teden.

  • Dolžina

Približno 50 cm.

  • Obseg glavice

30-36 cm, je relativno velika – ¼ telesne teže. Takoj po rojstvu vidimo edem na vekah.

 

Gibanje

Umirjen, sproščen,

buden, razdražljiv, joka – nagiba se levo/desno, se krči/izteguje, na trebuhu obrača glavico D/L.

  • Avtomatizem hoje

Zdravega novorojenčka držimo pod pazduhama, nagnjenega naprej, noge se dotika podlage. Otrok sam poskuša hoditi. Refleks izgine okoli 4. tedna.

  • Reakcija prestopanja

Primemo pod pazduhama in s hrbtišči stopala se dotaknemo mize. Nogo bo previdno dvignil in jo poskušal položiti na podlago.

  • Navzkrižni in stezni Odgovor

Otrok leži na hrbtu, eno nogo dražimo po podplatih in jo ob tem držimo, otrok drugo nogo pokrči, kot bi hotel odriniti dražljaj.

  • Moro

Izzovemo ga z močnim hrupom ali tako, da držimo otrokove roke iztegnjene ga držimo v rokah in ga »navidezno« spustimo. Otrok bo zakrilil z rokami in se ustrašil.

 

Štirje načini izgubljanja toplote

 

  1. konvekcija – prenašanje toplote je odvisno od vlaženja, temperature in mešanja okoljskega zraka. Otrok lahko izgublja toploto, če je hladno in če je prepih.
  2.  radiacija – sevanje toplote je odvisno od temperature okoljskih predmetov.
  3. evaparaco – izhlapevanje toplote s površin sluznic in kože.
  4. kondukcija – prevodnost, oddajanje ali sprejemanje toplote ob dotikanju.

 

Odrasel človek izgublja po principu konvekcije in radiacije, novorojenček pa z radiacijo izgubi 2/3 toplote.

 

Razlike v tvorbi toplote: odrasli z aktivnostjo mišic, novorojenček pa z termogenezo. V mrazu izgublja energijo, hujša, se slabo razvija.

 

Prehranjevanje

 

Podrobneje opisano pri dojenju.

 

Izločanje

 

  • mekonij – 1. blato
  • izločati mora v prvih 12 urah
  • urin kmalu po porodu, nato pa se pojavi fiziološka dizurija 24 ur. Kasneje pa 6x dnevno
  • čistijo se dihalne poti – izcedek
  • pogosto bruha – plodovno vodo
  • pri punčkah se lahko pojavi izcedek iz nožnice – posledica hormonov

 

Stanje kože

 

  • verniks caseosa – sirasta snov s katero je novorojenček prekrit po porodu.
  • Lasje
  • Znamenja in milije, mongolska pega –

Mongolska pega je znamenje temno modre barve, veliko do koruznega zrna, ki izjemno redko postane maligno. Pojavi se v predelu križa.

 

Spanje

 

  • Različno, približno 20 ur/dan
  • Prebujajo se če so lačni

 

Izogibanje nevarnostim

 

  • Previdno negujemo – VODA!
  • Hranjenje – toplo/mrzlo
  • Poškodbe z drobnimi predmeti – pazimo kakšne igrače ima, mamini in otrokovi nohti,…

 

Izražanje čustev

 

  • Prepoznajo glas
  • Reagirajo na hrup
  • Vidijo že od rojstva

 

Prva oskrba novorojenčka

 

  1. porodi se glavica

Naloge: obrišemo obraz, usta, nos s sterilno gazo.

  1. porodi se cel otrok

Naloge: položi se ga mami na trebuh, položimo ga na sterilno segreto kompreso v drenažno položaj, s sterilno plenico masiramo hrbet da vzdražimo dihanje.

  1. ko preneha utripati popkovina

Označimo otroka in mamo, zaklemamo popkovino in ko preneha utripati jo prerežemo.

 

Oskrba novorojenčka

 

  • očistimo ga

Pod  ogrevano nišo s sterilno gazo.

  • Apliciramo kapljice ali mazilo v oko

Preventiva konjuktivitisa.

  • Oskrbimo popek

S sterilnimi rokavicami, 1 cm od kože pripnemo sponko, 5mm od sponke odrežemo in namažemo z jodovo raztopino.

  • Opravimo meritve
  • Apliciramo vitamin K – zaradi hemoragičnih bolezni
  • Oblečemo in damo mami
  • Prvo dojenje
  • Opazujemo reflekse pri dojenju

 

Nega novorojenčka do dopolnjenega 1. meseca starosti

 

  • 4x obisk patronažne sestre
  • mama dobi potrdila

 

Dihanje

 

  • pazimo na bolne obiskovalce
  • L/D bok, na trebuh samo pod nadzorom

 

Vzdrževanje normalne telesne temperature

 

  • Pazimo na podhladitev7pregretje
  • Glavice otroka ne izpostavljamo direktnemu soncu

 

Prehranjevanje

 

  • Na 2-3 ure
  • Upoštevamo potrebe otroka
  • Podirati je treba kupček

 

 

Izločanje

 

  • Opazujemo barvo, količino, frekvenco
  • 6x/dan mikcije (približno)
  • polivanje – pazimo, da podre kupček in da ne aspirira

 

Telesna čistoča

 

  • previjanje po potrebi in pred obrokom
  • nega popka z alkoholom
  • ustna nega
  • primerna oblačila – peremo posebej vdaj prve 3 mesece

 

Gibanje

 

  • menjamo položaje po obroku
  • upoštevamo pravila handlinga (več o handlingu na http://www.mameibebe.net/bt/2003290102.htm)

 

Spanje in počitek

 

  • zagotovimo mir in ugodje

 

Izražanje čustev

 

  • damo mu občutek varnosti
  • varne igrače

 

Izogibanje nevarnostim

 

  • NIKOLI GA NE PUŠČAMO SAMEGA!!!!

 

SIDS (Sudden Infant Death Syndrome) ali nenadna smrt v posteljici

 

Nekaj preventivnih nasvetov:

  • Otroške posteljice ne postavljajte v bližino zaves, ki so okrašene z nitkami ali vrvicami.
  • V posteljico ne polagajte robcev, plenic, prevelikih plišastih živali in tudi vzglavnikov.
  • Pozorni bodite na to, da je posteljica stabilna in ima dovolj visoko varovalno ograjo.
  • Dude nikoli ne pritrdite z verižico ali vrvico na dojenčkovo telo ali na njegovo posteljico.
  • Nikoli ne pustite svojega otroka na previjalni mizi brez nadzora.
  • Neposredno nad otroško posteljico ne nameščajte nikakršnih polic.

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

RAZVOJ OTROKA OD 1.

MESECA DALJE

 

Psihomotorni razvoj

 

  • Teža

Do 6. meseca otrok pridobi 500-600g/mesec. Od 6.-12. meseca pa 500g/mesec.

  • Obseg glavice

Ob porodu 34-36cm, na mesec pridobi 1,5 cm.

  • Dolžina/višina
  • Razvojni mejniki
  • DRPT (v 1., 3., 6., 12., 18. mesecu in 3. , 5. letu)

 

RAST je povečanje telesa ali kateregakoli dela telesa.

RAZVOJ je sprememba v organskih sistemih, ki se kaže s funkcionalnimi spremembami.

 

Denverski razvojni presejalni test

 

  • Govor in razumevanje besed,
  • Fina motorika in koordinacija gibov,
  • Socializacija in razvoj samostojnosti,
  • Groba motorika.

 

Izvaja se vsem otrokom. Izvajalci morajo imeti znanje in certifikat. Je enoten standard razvoja otroka in čim hitrejša napotitev na diagnostično obravnavo v primeru odstopanj. Izvaja se v 1., 3., 6., 12. in 18. mesecu.

 

Groba motorika

 

  • novorojenec lahko glavico dvigne, obrne,
  • v 3. – 4. mesecu, je ritka izravnana, če leži na trebuhu, opre se na komolce, s podlago tvori pravi kot,
  • v 6. mesecu pri legi na trebuhu se opre na podlago z iztegnjenimi komolci, kolki, koleni,
  • med 6. in 8. mesecem otrok sedi na trdi podlagi, opira se na svoje roke,
  • pri 10. – 12. mesecu sedi brez opore,
  • 9. – 10. mesec: otrok prestopa, hodi ob opori,
  • okrog 1. leta, otrok shodi, punčke prej.

 

Fina motorika in psihosocialni razvoj

 

  • Dlan

–          prva 2 meseca je stisnjena v pest

–          3-4 mesece se dlan odpira – DIGITOPALMARNI PRIJEM

–          6-7 m prime v roko, prestavlja, daje v usta

–          1 leto – PINCETNI PRIJEM

  • Okulomotorika

–          2 m opazuje, fiksira pogled za 20 sekund

–          5 m  – koordinacija očes in akomodacija

  • Sluh

–          reagira na hrup z morojevim refleksom

–          pri 4 m se obrne v smeri zvoka

  • Socializacija

–          pri 2 m se nasmehne

–          4 m – se smeje, pokaže nezadovoljstvo

–          6 m – se boji neznancev

–          9 m – se igra

  • Glasovi in govor

–          3 m – začne brbljati

–          3 m – govori zloge brez pomena

–          12 m – povezuje s pomenom

 

Predšolski otrok, šolar

 

  • Intenzivna rast,
  • Raziskovanje,
  • Spretnosti,
  • Zobki,
  • govor

 

Puberteta

 

  • Sekundarni spolni znaki,
  • Intenzivna rast v višino,
  • Dozorevanje okostja,
  • Rast telesne teže,
  • Rast srca in trebušnih organov

 

GIBANJE

 

  • Handling,
  • Priporočila za telesno dejavnost otrok

 

 

ZDRAVSTVENA NEGA NEDONOŠENČKA IN DRUGIH OGROŽENIH SKUPIN

 

NEDONOŠENČEK – je otrok, ki se rodi  pred 37. tednom gestacijske starosti (GS).

22 tednov GS je meha za preživetje. Takoj po porodu poskrbimo za dovajanje O2, toplote in dovajanje sladkorja. Nedonošenčki potrebujejo intenzivno nego zaradi nezrelosti.

 

TRANSPORT IN-UTERO je ukrep, k katerim se nosečnico pelje v klinični center, če rojeva nedonošenega otroka od 24 tednov GS do 18 tednov GS.

 

Dihanje

 

  • Pogoste so hipoksije – nastavljen je oksimeter
  • Lumen dihalnih poti je majhen
  • Diha površno in nepravilno

 

Vzdrževanje normalne telesne temperature

 

  • Je ni sposoben sam regulirati
  • Redno merimo
  • V inkubatorju lahko reguliramo
  • Pomagamo si lahko z ogrevalno blazino ali posteljico

 

Prehranjevanje

 

  • Pogosto je vstavljena sonda
  • Ima nezrel prebavni trakt, slaba absorbcija, široka črevesna muskulatura, majhna kapaciteta želodca
  • Ima oslabljene reflekse požiranja, kašljanja, sesanja
  • Slabša je absorbcija maščob in vitaminov, zato pridobiva težo počasi
  • Dobiva vedno manj redčeno mleko
  • Mama si mora iztiskati mleko, če ni sesalnega refleksa

 

Izločanje

 

  • Mekonij
  • Manj urina – zaradi nezrelih ledvic, pojavijo se edemi

 

Gibanje

 

  • Nekoordinirano
  • Leži sproščeno, ni v fleksiji
  • Mišice niso napete
  • Veliko spi, se težje prebuja

 

Izogibanje nevarnostim

 

  • Samo starši so lahko ob njem
  • Okužbe so lahko usodne
  • Stalno spremljamo koncentracijo kisika v krvi
  • Potrebna je izjemna nežnost

 

Izražanje čustev

 

  • Dotik
  • Ne omejujemo obiskov staršema
  • Kengurujčkanje

 

Cilji ZN

 

  • Ustvarjeni so pogoji podobni stanju v maternici
  • Zdrav novorojenček, hitro napredovanje na nivo zdravega novorojenčka

 

ZDRAVSTVENA NEGA OTROKA V INKUBATORJU

 

Ali bomo otroka dali v inkubator odloči zdravnik. Preden dostopamo do inkubatorja z nedonošenčkom si moramo umiti roke do komolca in jih razkužiti. Po uporabi inkubator temeljito sčistimo.

 

Dihanje

 

  • Apneja blazinice – odda zvočni signal, če se dihanje ustavi
  • Otroka obračamo – tako povečamo predihanost

 

Vzdrževanje normalne telesne temperature

 

  • V inkubatorju nimamo problemov s tem, saj lahko sami reguliramo toploto.

 

Prehranjevanje

 

  • Največkrat po sondi ali steklenički, če res ni možno dojenje

 

Izločanje

 

  • Natančno beležimo frekvenco – zato da vidimo koliko izgubi

 

Gibanje

 

  • Spreminjamo lego pogosto
  • Gnezdo – blazina iz blaga za v inkubator – otrok išče zavetje in se zato postavi k blazini

 

 

 

 

 

 

 

ZDRAVSTVENA NEGA OTROKA S HIPERBILIRUBINEBIJO

 

20 do 50% novorojenčkov in več kot 50% nedonošenčkov, ima v prvem tednu

življenja vidno zlatenico.

 

Etiologija

 

Rumeni pigment bilirubina (BRB) v telesu nastaja predvsem pri razgradnji odvečnih

ali starih krvničk. Pri novorojenčku se BRB tvori 2-3 krat hitreje kot pri odraslem,

zaradi relativno večje mase eritrocitov in krajše življenjske dobe eritrocitov pri

novorojenem.

BRB potuje v nekonjugirani obliki (indirektni BRB) vezan na albumine plazme do

jeternih celic. Tam se iz nekonjugirane oblike, ki je topna le v maščobah (lipidih),

pretvarja v konjugirano obliko, ki je vodotopna (direktni BRB). Vodotopen BRB se z

žolčem izloči v prebavila, delno pa se izloči tudi preko ledvic. Manjši del

konjugiranega BRB se v črevesju ponovno hidrilizira v nekonjugirani BRB, ki se iz

črevesja resorbira ponovno v portalni obtok in jetra, kar lahko vodi v nastanek

zlatenice.

 

HIPER + BILIRUBIN + EMIJA = HIPERBILIRUBINEMIJA

 

Znaki

 

Hiperbilirubinemija se kaže kot rumena obarvanost kože, sluznic in beločnic in

nastane kot posledica nalaganja nekonjugiranega BRB (indirektni) v kožo in

podkožje.

Klinično postane zlatenica vidna, ko konc. BRB preseže 85 – 120 Hmol/l (5 -7 mg/dL).

Nevaren je prehod BRB v osrednje živčevje, kjer rumeno obarva bazalna jedra in

lahko vodi v bilirubinsko encefalopatijo.

 

Klinični znaki encefalopatije:

– prve dni po porodu: otrok je letargičen, hipoton, slabo pije,

– v 1. tednu: hipertonija, povišana telesna temperatura, vreščeč jok, opistotonus;

– po 1. tednu: hipotonija, prehod v kronično encefalopatijo.

 

Oblike zlatenice

 

Fiziološka zlatenica novorojenčka

 

Pri donošenih novorojenčkih koncentracija BRB v prvih dneh življenja naraste do 100

Hmol/l (6 mg/dl), med 48 in 72 urami življenja. Fiziološka zlatenica izzveni do konca

2. tedna življenja.

Pri neodnošenčkih doseže koncentracija BRB med 4. in 5. dnem življenja 170 – 205

Hmol/l (10 – 12 mg/dL), na normalno raven pa se vrne šele po 3 do 4 tednih.

 

Vzroki fiziološke zlatenice novorojenčka:

v  povečana ponudba BRB jeternim celicam: zaradi povečanega skupnega

volumna eritrocitov v organizmu, skrajšane življenjske dobe eritrocitov, velike

ponudbe BRB nehomoglobinskega izvora, velike enterohepatične cirkulacije

BRB;

v  zmanjšana vezava BRB na jeterne celice zaradi zmanjšane količne receptorjev,

v  zmanjšana konjugacija BRB zaradi zmanjšane aktivnosti glukuronil –

transferaze, inhibicije steroidnih hormonov iz materinega seruma.

 

Patološka zlatenica

 

Patološka zlatenica novorojenčkov se razvije v prvih urah po rojstvu, se hitro okrepi,

je močnejša kot fiziološka zlatenica in dlje traja.

 

Vzroki patološke zlatenice:

v  povečana hemoliza eritrocitov,

v  motnje konjugacije BRB,

v  poškodbe hepatocitov (jetrnih celic),

v  obstrukcija žolčnih vodov.

 

Kriteriji za razlikovanje patološke in fiziološke zlatenice:

v  zlatenica vidna v prvih 24 urah življenja,

v  koncentracija BRB raste s hitrostjo večjo od 85 Hmol/l (5mg/dL) na dan,

v  koncentracija BRB v serumu preseže 205 Hmol/l (12 mg/dL) pri donošenem, oz.

v  255 Hmol/l pri nedonošenem novorojenčku,

v  koncentracija konjugiranega (direktnega) BRB v serumu preseže 35 Hmol/l (2

v  mg/dl),

v  ko zlatenica traja po koncu prvega tedna pri donošenem, oziroma do konca drugega tedna pri nedonošenem novorojenčku.

 

Laktacijska zlatenica

 

Pri 1 na 200 novorojenčkov, ki se hranijo z materinim mlekom, se razvije zlatenica, ki

jo povzroča materino mleko. Laktacijska zlatenica se pojavi v 2. tednu življenja in je

benignega poteka. Vzrok za njen pojav je verjetno faktor v mleku matere, ki inhibira

aktivnost glukuronil – transferaze v hepatocitih novorojenčka.

Koncentracija BRB v serumu teh otrok lahko tekom 2. ali 3. tedna doseže tudi 340

Hmol/l (20 mg/dL), izjemoma tudi več.

Načeloma se dojenje ne prekine, razne v primeru, da koncentracija BRB preseže

vrednost 340 Hmol/l, je otrok tudi sicer zdrav in lepo napreduje.

 

Zgodnje prepoznavanje zlatenice

 

v  opazujemo kožo otroka od glave do pet,

v  barvo beločnic in sluznic,

v  nalahno pritisnemo na kožo v predelu nosu in na prsnici. Pritisk povzroči pobleditev, zaradi  česar je zlatenica bolj jasno vidna,

v  otroka opazujemo pri dnevni svetlobi.

 

 

 

Zdravljenje zlatenice

 

Neonatalno hiperbilirubinemijo zdravimo:

v  z izmenjalno transfuzijo krvi,

v  s fototerapijo,

v  medikamentozno (phenobarbiton, IVIG)

 

Izmenilna transfuzija krvi (eksangvinotransfuzija ali ET)

 

Z izmenjavo krvi dosežemo popravek anemije, zmanjšanje nivoja BRB in odstranitev

protiteles proti lastnim eritrocitom iz krvi obtoka. S tem postopkom se običajno skozi

umbilikalno veno novorojenčka v posameznih korakih odvzema po 5 ali 10 ml krvi in

v zameno daje enaka količina ustreznega pripravka krvi darovalca, tako da se v

približno 1 uri zamenja dvojni volumen otrokove krvi.

 

Fototerapija

 

Dnevna ali fluorescentna svetloba, ki so ji izpostavljeni novorojenčki z zlatenico,

zmanjšuje koncentracijo nekonjugiranega BRB v serumu. Raziskave so pokazale, da

modra svetloba valovne dolžine med 425 in 475 nm pretvarja nekonjugirani BRB v

koži in kožnih kapilarah v nestabilne izomere BRB. Ti lahko s kože prehajajo s krvnim

obtokom v jeterne celice in se od tam izločijo v žolč.

Fototerapija se izvaja tako, da se otroka med 12 in 24 urami, razkritega, s pokritimi

očmi, obseva s fluorescentno lučjo ustrezne valovne dolžine. Svetilka mora biti 30 –

40 cm od otrokovega ležišča.

Fototerapija je v neonatalnem obdobju veliko uporabljena, učinkovita in relativno

nenevarna metoda za preprečevanje in zdravljenje zlatenice.

 

Negovalne diagnoze

 

v  nevarnost za neuravnovešeno telesno temperaturo,

v  tekočine, nevarnost za prenizek volumen tekočin,

v  povezava med starši in dojenčkom, nevarnost za slabo povezavo.

 

Na otroka s hiperbilirubinemijo se nanašajo tudi negovalne diagnoze za življenjsko

ogroženega otroka.

 

Cilji

 

1. otrok bo prejel ustrezno terapijo (kot predpisano);

2. preprečen bo pojav komplikacij zaradi terapije;

3. družini bo zagotovljena psihična podpora.

 

Načrt

 

v  meri dihanje otroka na 4 ure,

v  meri otrokovo temperaturo na 4 ure,

v  redno meri BRB na 4 do 12 ur, med odvzemom krvi je potrebno modre luči izključiti,

v  pred svetlobo zaščiti oči in spolne organe otroka. Paziti na ustrezno velikost očal. Vsaj 3 x    dnevno je potrebno pregledati otrokove oči, da ne bi očala tiščala, dražila ali bila neučinkovita. Očala se otroku odstrani, ko se doji in pestuje pri starših.

v  otroka redno tehtaj, vsaj 1 x na dan,

v  spremljaj hidracijo (vnos tekočin), apetit otroka,

v  ocenjuj hidracijski status otroka,

v  vzpodbujaj zgodnji začetek dojenja,

v  vzpodbujaj pogosto dojenje (na 2 uri),

v  beleži število odvajanj, opisuj značilnosti stolice,

v  otroku menjaj lego na 3 ure,

v  ob obisku staršev fototerapijo prekini,

v  spodbujaj kontakt mati – otrok,

v  beleži čas obsevanja vsakega otroka. Beležimo uro začetka obsevanja, vedno, ko je ustavljena. Pozorni smo na število luči, njihov obsevalni čas, oddaljenost od kože otroka.

v  opazuj splošni videz otroka: pozornost na spremembe na koži (ogorelost, izpuščaji, opekline), redke, zelene stolice, znake hipertermije, dehidracije,

v  ob negovanju ne uporabljamo oljnih preparatov, da ne pride do infekta »cvrenja kože«, zaradi večje frekvence stolic je potrebna pozorna nega AG predela,

v  opazuj morebitne znake sepse (sprememba barve kože, cianoza, marmoriranost, mišična hipotonija, bradikardija, apnoične atake, bruhanje, driske, meteorizem..),

v  starše natančno in v obsegu pristojnosti informiramo o poteku zdravljenja, pomenu fototerapije, pomembno je, da vedo, da otroka ni mraz, da je na temo (zaradi očal) navajen, saj je bil nedavno v maternici, kjer je ravno tako temno.

 

Evalvacija

 

v  opazovanje barve kože, meritve BRB v krvi,

v  ugotavljanje prisotnosti neuroloških motenj,

v  preverjanje očal,

v  ugotavljanje dehidracije,

v  ugotavljamo hipertermijo,

v  pogovor s starši otroka in opazovanje interakcije med njimi.

 

Pričakovani izidi:

v  zdrav otrok začne s prehranjevanjem kmalu po rojstvu,

v  starši so seznanjeni z možnostjo pojava zlatenice že pred porodom,

v  novorojenček je izpostavljen predpisani svetlobi (če je predpisana fototerapija),

v  pri otroku se ne pojavijo stranski učinki fototerapije, oči niso vnete, otrok je

v  dobro hidriran, njegova telesna temperatura je nižja od 38°C,

v  družinski člani razumejo pomen in potek zdravljenja, z otrokom so vzpostavili

v  učinkovito povezavo,

v  otrok ne kaže znakov nevroloških motenj.

 

 

 

DOJENJE – po priporočilih WHO in Unicefa

 

 

Izključno dojenje

 

To pomeni, da otrok do 6 meseca starosti ne dobi nobene druge hrane, razen ŽML. Strogo odsvetujemo dude. Večina izključno dojenih otrok potrebuje 8 – 12 podojev v 24 urah. Izključno dojenje se svetuje v prvih 4-6 mesecih. Z adaptiranim ali kravjim mlekom hranimo samo izjemoma. Dojenje se priporoča vse do 2. leta starosti otroka, vmes se po 6 mesecu starosti že uvaja mešano prehrano.

 

Priporočila za dojenje

 

  1. izključno dojenje do 6m
  2. nobene druge hrane razen ŽML do 6m
  3. podoji časovno neomejeni
  4. nobenih dud, ali stekleničk
  5. nadaljevanje dojenja do 2. leta starosti

 

Biokemijska sestava ženskega mleka

 

  • VODA: jo je največ, 87,5%. Zato se verjame, da otrok ne rabi nobene druge tekočine, če pa je otrok žejen mu ponudimo vodo ali nesladkan čaj.
  • BELJAKOVINE: kolostrum vsebuje več beljakovin kot zrelo mleko. Kazein je specifična beljakovina za mleko. Kazein ŽML se veže v želodcu v nežne mehurčke in je zato v primerjavi z kazeinom v KML lažje prebavljivo, saj se KLM veže v grobe mehurčke.
  • OGLJIKOVI HIDRATI: laktoza olajšuje absorbcijo kalcija, to je zelo pomembno, ker kalcija v ŽML ni veliko. ŽML vsebuje tudi bifidus faktor , ki pomaga pri tvorbi bifido bakterije. Bifidus je glavni predstavnik bakterijske flore dojenčka in ga varuje pred okužbami.
  • MAŠČOBE: so pomemben vir energije. Na njihovo kakovost vpliva prehrana mame, na količino pa stadij laktacije, trajanje gestacije in čas dojenja. Koncentracija maščob v mleku se povišuje s trajanjem laktacije. ŽML vsebuje malo nasičenih maščobnih kislin, in veliko nenasičenih, KML pa ravno obratno.
  • MINREALI: Ca in P je v ŽML manj kot v KML, vendar je njihovo razmerje bolj ugodno. Železa je v obeh vrstah mleka manj, zato se ga dodaja.
  • VITAMINI: količina vodotopnih vitaminov je odvisna od vnosa (mame). Zato jih ne dodajamo. Dodajamo samo vitamin D.  ŽML vsebuje antioksidante, imunske celice – 0,5-10 milijonov celic. V zrelem ŽML jih je le 2%.
  • ŽML ima tudi LAKTOFERN – je bakterija, ki ima statični učinek in deluje protibakterijsko in protivnetno.
  • ŽML ima tudi LIZOZOME: jih je 3000–krat več v ŽML kot v KML. Raztapljajo E. Coli.

 

Prilagoditev ŽML

 

  • Kolostrum, 3 dni – je rumene barve, ker vsebuje karoten – vloga karotena je zaščitna. Ima veliko B in manj M in OH, več vitaminov, soli, IgA. Proizvaja protitelesa proti bakterijam in virusom.
  • Prehodno mleko do 3. tedna – Se spreminja iz dneva v dan. Upadajo B in IgA maščobotopnih vitaminov, več je laktoze, energijska vrednost raste.
  • Zrelo ŽML – Pojavi se ob koncu prvega meseca. Na pogled je podobno kravjemu: Ni enako na začetku in koncu dojenja.

 

Prednosti ŽML

 

  • Prilagojeno je potrebam otroka
  • Ščiti pred bakterijami in virusi
  • Spremenljiva sestava mleka
  • Prilagojeno GS otroka

 

Kolostrum – Kakšno vlogo ima?

 

  • Ščiti pred boleznimi in alergijami
  • Ščiti prek okužbo
  • Pospešeno je izločanje mekonija
  • Hitrejše je dozorevanje GIT
  • Preventiva očesnih bolezni

 

Prednosti izključnega dojenja – za otroka

 

  • Zaščita pred okužbo

Pospešen je otrokov razvoj in razvoj imunskega sistema. Laktoza in lipaza ščitita otroka. Laktoza ugodno vpliva na CŽS. Manj je drisk in respiratornih infektov.

  • Zaščita pred alergijami

Ker ni vnosa tujih beljakovin. Ugotovili so, da samo en obrok adaptiranega mleka povzroča nevarnost alergij. Manj je SIDS-a, diabetesa, otitisa in raka, boljši je odziv na cepljenje, manj ortodontskih problemov in zobne gnilobe, boljši je psihomotorni, socialni in čustveni razvoj in boljša inteligenca.

  • Ostale prednosti…

 

Prednosti izključnega dojenja – za mamo

 

  • Hitrejše je krčenje maternice
  • Odložitev menstruacije
  • Nižja incidenca raka na dojkah in jajčnikih
  • Manj poporodne depresije
  • Večja čustvena povezanost
  • Enostavno hranjenje

 

Prednosti izključnega dojenja – za družbo

 

  • ŽML je poceni
  • Prihranimo čas
  • Manj je izdatkov za zdravila

 

Tvorba mleka

 

  • Večje količine mleka nastajajo 30-40 ur po porodu

MAMOGENEZA – razvoj mlečnih žlez dojke. Od 16. tedna GS lahko dojka izloča kolostrum. Sintezo mleka  zavira prolaktin

LAKTOGENEZA – ponovni začetek nastajanja in izločanja mleka. Začne se približno 12 teden pred PTP (predviden termin poroda). Po porodu upadanje nivoja nosečnostnih hormonov in sesanje otroka zmanjšujejo nivo faktorjev, ki zavirajo prolaktin. Hipotalamus izloča faktor, ki sprošča prolaktin. Adenohipofiza sprosti izločanje prolaktina, ki vzpodbudi sintezo mleka in dotok v mlečne žleze.

  • Sesanje otroka povzroča povečano tvorbo OXYTOCINA, da povzroča kontrakcije v alveolih mlečnih žlez. Mleko izteče v mlečne kanale in naprej do bradavice – REFLEKS IZLOČANJA MLEKA.

 

Dnevni razpored dojenja

 

  • Kontrolirano dojenje

Gre za to, da nadzorujemo frekvenco in trajanje podoja. Hranimo na 3-4 ure, podoj pa prekinemo po 20. minutah.

  • Dojenje po želji

Prilagodimo željam otroka. 10-12-krat/dan, kasneje 8-krat/dan, tako da pridemo v 4.-6. mesecu na 4-6 obrokov/dan. Trajanja podoja ne prekinjamo. V prvih 5. minutah posesa otrok 50-80% obroka. Dojenje po želji spodbuja laktacijo.

 

Tehnike dojenja

 

  • Leže

Pogosto je po porodu in ponoči.

  • Sede

Udobno, vzravnano. Noga podprta s pručko, roke podprte z blazino, predvsem na začetku.

  • Položaj otroka

Tesno ob materi. Dotikata se s trebuhom, uho in bok morata biti v ravni liniji. Glava mora biti višje od želodca. Otrok je podprt z blazino ali materinimi rokami, glavica počiva v pregibu materine roke. Z isto roko mati objema otrokovo telo in da drži proti sebi. S prosto roko si podpira dojko.

 

Položaj otroka

 

  • Otrok naj bo blizu, obrnjen proti dojkam.
  • Bradavica, areola in prsno tkivo tvorijo sesek v otrokovih ustih.
  • Otrok sesa v ciklusih.
  • Otrokov jezik objame sesek.
  • Otrok požira, ko je zadnji del ust poln mleka.

 

Ko je položaj v redu mati prisloni usta na bradavico, ki jo usmeri proti zgornji ustnici in otroka rahlo pritisne ob dojko. Dojenčkova brada in nosek se dotikata dojke, vendar nosek  mora biti prost.

Otrok sesa ritmično in močno, 1-krat na sekundo.

 

Pravilno odstavljanje

 

  • Mati rahlo potisne svoj mezinec v otrokov ustni kot
  • Bradavico pritisne k dojki in odstavi otroka

 

Prvi podoj

 

  • Prijazno ozračje
  • Pozorno poslušanje
  • Izobrazimo mamo
  • Pomagamo, da začne dojiti 1 uro po porodu
  • Podreti je treba kupček, da otroka ne ščipa po trebuhu

 

Odzivanje na otrokove potrebe

 

  • Rooming-in

Bivanje otroka in mame skupaj v sobi.

  • Bedding
  • Opazovanje znakov lakote

Jok, iskalni refleks,…

  • Uravnavanje števila podojev

 

Kaj naredimo, če je otrok preveč zaspan?

 

  • Otroka ne silimo k dojenju, ga počakamo, da se zbudi
  • Otroka delno slečemo
  • Držimo pokončno
  • Nežno masiramo, govorimo z njim
  • Počakamo, poskusimo ponovno

 

Nega dojk

 

  • Voda

Ne uporabljamo mil, losionov, olj.

  • Ne umivamo neposredno pred dojenjem.

Po dojenju lahko namažemo z mlekom.

  • Nedrčki ne smejo biti pretesni.
  • Negujemo občutljive bradavice

 

Evalvacija dojenja

 

  • Breast feed observation form

Je vprašalnik.

MS opazuje:

  • Pristavljanje
  • Sesalne potrebe otroka
  • Sesalne navade otroka

–          marljive čebelice

–          razburljivi

–          obotavljivci

–          poskuševalci

–          počivači

 

 

Kateri so znaki, da je otrok dobro pristavljen?

 

  • Otrokova usta so široko odprta
  • Otrokova brada se dotika dojke
  • Otrokova ustnica je obrnjena navzven
  • Otrok sesa, počiva, sesa
  • Požirki so globoki, počasni
  • Mati lahko sliši kako otrok požira

 

Kateri so znaki, da otrok ni pravilno pristavljen?

 

  • Po dojenju je bradavica sploščena in minimalna
  • Mati čuti med in po dojenju v bradavici bolečine
  • Dojke so lahko nabrekle
  • Odstranitev mleka iz dojke je nezadostna

 

Pregled materinih dojk

 

  • Le ob težavah
  • Razlike med dojkama
  • Nabreklost, zatrdline, oteklina, bolečine
  • Neobičajne anatomske karakteristike, kirurški posegi
  • Pomoč pri vdrtih bradavicah (ponudimo nastvke)

 

Pomoč ob težavah

 

  • Zastojne dojke

Zastalo mleko, ni pretoka. Dojka je topla, polna in težka, pordela. Lahko nastane edem.

POMOČ: iztis mleka, masaža, pogosto dojenje, preverimo položaj otroka, hladne obloge, vendar ne tik pred dojenjem zaradi vazokonstrikcije. Lahko je treba tudi iztiskati mleko.

VZROKI: nepravilen položaj otroka, prekratko dojenje, lahko je boleče.

  • Boleče bradavice

VZROKI: nepravilno pristavljanje, ragade, nepravilno odstavljanje, soor, neustrezni gibi jezika otroka.

POMOČ: preverimo položaj, dojke negujemo po dojenju, pred dojenjem damo topo krpo na dojke, začnemo dojiti na neboleči strani.  Ne zmanjšujemo števila podojev.

  • Soor

So bele obloge v ustih otroka, povzročajo pekočo bolečino v dojki.

POMOČ: po dojenju mazilo in sušenje na zraku in soncu.

 

Otroci zavračajo dojko

 

  • Otrok se upira začetku dojenja

Jih prisilimo. Pomagamo mami da se umiri in otroka pristavimo samo po nekaj minut. Če se upira poskusimo kasneje. Ne uporabljamo dud,  nasilja. Poskusimo po žlički, brizgalki.

  • Otrok ne more zgrabiti dojke

VZROKI: Je lahko napačno pristavljen, ne odpre ust dovolj široko zaradi velikih prsi, vdrte bradavice ali zastojne dojke.

POMOČ: preverimo položaj, usta naj mati draži z bradavico. Mati iztisne nekaj mleka.

  • Otrok ne sesa

VZROKI: bolan, zaspan, ni lačen, … UKREPI: vzdržujemo laktacijo, izbrizgavanje in hranjenje po brizgi, ne hranimo z drugimi tekočinami.

  • Otrok zavrača eno dojko

VZROKI: razlike med bradavicami, mati bolje pristavlja na eno stran, ena dojka je bolj napeta, … UKREPI: preverimo položaj, pregledamo dojke, otrok naj pije samo iz ene dojke, iz druge pa si je treba izbrizgavati mleko.

  • Otrok ne more vzdrževati stika z dojko

VZROKI: mama se med dojenjem premika, otrok ne more dihati, neustrezen položaj otroka, preveč silovit tok mleka,… UKREPI: preverimo položaj, očistimo nosek pred dojenjem, mama naj i izbrizga nekaj mleka.

 

Znaki, da novorojenček dobiva dovolj mleka

 

  • Primerno število podojev

Najmanj 8x/dan.

  • Ritem sesanja

Ritem se med dojenjem počasi upočasnjuje.

  • Izgled otroka

Je umirjen, ima primeren mišični tonus, zdravo kožo, urinira vsaj 6x/dan in na blato gre najmanj 3x/dan.

  • Razpoloženje otroka

Zadovoljen, umirjen.

  • Pridobiva na teži

18-30g/dan prvih 6 mesecev.

  • Polnost dojk

Po dojenju so mehkejše.

 

Znaki, da se novorojenček ne hrani ustrezno

 

  • Počasno pridobivanje na teži

Ne podvoji porodne teže v 3 tednih.

  • Več spanja
  • Malodušnost, slaboten jok, cvileč
  • Oligurija

Manj urina, koncentriran urin.

  • Redko ali sploh ne odvaja blata
  • Neprekinjeno dojenje
  • Trpeč izraz

 

Kako povečati tvorbo mleka?

 

  • Učinkovito sesanje otroka
  • Dojenje na obe dojki
  • Pogosto, podaljšano dojenje
  • Ne uporabljamo dud
  • Tehtanje otroka
  • Urejena prehrana matere
  • Počitek
  • Sredstva za povečanje tvorbe mleka
  • Izbrizgavanje mleka med podoji.

 

Dojenje nedonošenčka

 

  • Dokler se ga ne doji ga hranimo po sondi, brizgalki ali skodelici
  • Izbrizgavanje mleka pri materi v 6 urah po porodu
  • Izbrizgavanje 8x/dan

 

Posebna stanja otroka in dojenje

 

  • Zajčja ustnica/volčje žrelo

Nos in grlo naj bo višje kot dojka, s prstom zapremo razpoko na ustnici in pomagamo otroku. Uporablja se posebne vložke za dojenje. Traja dolgo časa, mama si mora izbrizgavati mleko in ga dodajati otroku.

  • Nevrološko okvarjeni otroci

Potrebno je podpirati glavico, dojko in otrokovo brado. Objamemo otroško brado med palec in kazalec, ostale prste pa držimo pod dojko – plesalčeva roka. Med dojenjem ga prebujamo, potrebno je izbrizgavanje.

  • Bolan otrok

Dojenje naj bo pogosto, po želji otroka. Če ne more jesti je potrebno izbrizgavati mleko.

 

Kasnejši problemi z dojkami

 

  • Zastojna dojka
  • Mastitis

Dojka je boleča, otrdela, topla, pojavi se rdečina, žena je utrujena, ima vročino, ji je slabo, ima glavobol. Mastitis je lahko tudi posledica zastojne dojke.

VZROKI: poškodbe na bradavici, nezdravljena zastojna dojka,…

UKREPI: ne prenehamo z dojenjem, antibiotik, analgetik, topla kopel: Nad 38,2◦C ne prekinemo dojenja.

  • Bolezen matere

Aktivni herpes na dojki, HIV, eklambsija, šok psihoze, zdravila.

UKREPI: Prenehamo dojenje.

 

Bolna mati in dojenje

 

  • Preiskave:

ü RTG, CT, UZ, biopsija,  – lahko doji

ü MR – si mora iztisniti mleko

ü radioaktivni izotopi – začasno prekine dojenje

  • Obsevanje in kemoterapija – prekinitev dojenja
  • Anestezija – ko se mati zbudi lahko doji
  • Kronične bolezni
  • MS – potrebuje pomoč
  • Diabetes – lahko doji, vendar so pogostejše infekcije, poraba kalorij je večja, se pravi, da potrebuje več inzulina.
  • Bolezni ščitnice – če gre za radioaktivno terapijo, prekinemo dojenje

 

 

 

Dojenje in zdravila – osnovni principi

 

  • Čim manj zdravil
  • Čim manj stranskih učinkov
  • Čim krajši čas
  • Jemati takoj PO dojenju – čimprejšnja absorbcija

 

  • Prepovedana zdravila: nekatera zdravila za TH raka, radioaktivni izotopi.

 

Izbrizgavanje mleka – postopek:

 

  • Mati si umije dojko s toplo vodo
  • Nežno masira dojko
  • Izbrizga mleko

Podpre dojko z roko, s palcem objame areolo, s palcem in kazalcem pritisne proti prsnemu košu 1-2cm globoko in krepko pritisne mlečne sinuse. Nekaj minut pritiska. Najprej mleko kaplja, nato začne brizgati.

  • Metoda tople steklenice:

Vzamemo veliko steklenico s širokim vratom. V steklenico natočimo vrelo vodo tako, da je skoraj polna. Ovijemo steklenico z blagom in iztočimo vodo, ohladimo vrat steklenice in ga položimo na bradavico, vakum prične vleči mleko iz dojke.

  • Električne črpalke

 

Shranjevanje izbrizganega mleka

 

  • Čista posoda
  • Ena posoda – en obrok
  • Posodica naj bo označena
  • Na sobni temperaturi je lahko 8 – 10 ur
  • V hladilniku 72 ur
  • Zamrzovalnik 3 mesece
  • Globoko zamrzovanje 1 leto

 

Hranjenje z izbrizganim mlekom

 

  • Pogrevanje
  • Pogretega mleka ne shranjujemo
  • Nežno potresemo steklenico
  • Hranimo otroka s skodelico ali brizgalko.

 

Skupine za podporo dojenju

 

  • Stalna zdravstvena pomoč
  • Patronažna služba
  • Družina, prijatelji
  • LLL – La Leche League – Slovenja, Društvo za podporo in pomoč doječim materam

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

prehrana otrok

Psihološki pomen hrane

 

  • Otroka povezuje s človekom, ki skrbi
  • zanj,
  • Nagrada – kazen,
  • Otrokov okus,
  • Okolje pri uživanju hrane

 

Hrana otroku prinese izkušnjo ugodja, zadoščenja in povezuje starša  z otrokom. Potolaži, pomiri, sprosti, je prispodoba nečesa dobrega. Otrok dobiva ob hranjenju različna sporočila. Hrana je lahko vir ugodja ali pa nadloga, sredstvo za kaznovanje oz. obvladovanje otroka. Odrasli več ne pogojujemo ljubezni, spoštovanja in pripadnosti z uživanjem hrane, ki nam ni všeč. V nekaterih družinah v odnosih z otroki postaja pravilo.

 

Ovire pri hranjenju

 

  • Neprijetno okolje,
  • Umazanija
  • Hrup
  • Nesporazumi
  • Kričanje
  • Neustrezen odnos do hranjenja

 

Osnovno okolje za hranjenje otroka sta dom in družina. Prehranske navade staršev vplivajo na otroka.

 

Prehranske navade otrok in mladostnikov

 

  • Ne jedo vseh jedi,
  • Znanje o zdravi prehrani je dobro,
  • Priljubljene nezdrave jedi,
  • Priljubljene pijače,
  • Zajtrk,
  • Uživanje sadja, zelenjave,
  • Število obrokov na dan

 

Pomembno vlogo ima videz hrane, barva, vonj. Zgledujejo se po vrstnikih (suhost).

 

Kdaj je otrok pripravljen na sprejemanje goste hrane?

 

  • žvečenje vsega, kar je v dosegu rok,
  • segajo po hrani in jo poskušajo sami jesti,
  • jok ob pogledu na hrano,
  • sedijo sami ali ob podpori,
  • dobivajo zobke,
  • izgubijo refleks izplazenja jezička,
  • lakota tudi po obilnem obroku mleka,
  • manj mirne noči

 

Uspešno uvajanje

 

  • Popolnoma se posvetimo dojenčku,
  • Uvedemo reden obrok,
  • Začnemo z dodajanjem ob dojenju,
  • Nismo pod pritiskom glede količine zaužite hrane,
  • Vsak dan ponudimo nekaj več,
  • Nove jedi uvajamo postopoma.

 

Najbolje se obnese, da prve žličke mešane hrane ponudimo med običajnim obrokom. Dojenčka najprej podojimo in nato mu ponudimo žličko mešane prehrane, nato pa zopet mleko. Najprimernejši obrok za uvajanje nove hrane je opoldanski obrok. Pričnemo z pol žličke, nato pa vsak dan več. Vsak teden uvajamo novo živilo, tako, da vidimo če mu katero živilo ne ustreza. Žličko naslonimo na spodnjo ustnico, tako, da otrok posrka kar je na njej.

 

UVAJANJE GOSTE HRANE

 

  • Sadni sok

(Jabolčni, grozdni, korenčkov,…Postopoma večamo količino in gostoto, tako da počasi postaja kašica.)

  •  Sadna kaša,
  • Zelenjavna juha,
  • Žitne kaše z mlekom,
  • Meso,
  • Riba.

 

[wp_ad_camp_1]

Kaj otroku NE ponujamo?

 

Do 6. meseca:

  • pšenice, rži, ovsa, ječmena in jedi iz njih

Kruha ne dajemo zaradi glutena.

Do 1. leta:

  • kravje mleko, beljak, med, citruse (limone, pomaranče, mandarine,

grenivke), jagodičje (jagode, maline, robidnice, borovnice), mastno

in ocvrto hrano;

  • hrano in pijačo, sladkano s sladkorjem ali z umetnimi sladili

(pudingi, torte, piškoti, gazirane pijače, dietni sokovi),

  •  med,
  •  preslano hrano (konzervirana hrana, instant juhe, krekerji, čips).

Do treh let:

lešnike, arašide, cele grozdne jagode, pokovko…

 

Po 4. mesecu uvajamo tudi zelenjavo, dušeno, kuhano, bio-predelano. Takrat lahko damo tudi riž in koruzo. Meso in ribe ponudimo po 6. mesecu. Zbiramo meso mladih živali. Po 6. mesecu lahko damo kuhan rumenjak – samo noževo konico in postopoma večamo. Beljaka ne dajemo do 1. leta. Sol omejimo, ne dosolimo. Maščob ne omejujemo do 2. leta.

 

 

 

Energijska vrednost

 

Upoštevamo normalno težo in višino, ter starosti prilagojeno zmerno telesno dejavnost.

 

Priporočeni dnevni energijski vnosi v kcal/dan

 

(glej razpredelnico v slajdih)

 

Hranila

 

  • Beljakovine

So pomembni gradniki telesa, oskrbujejo z aminokislinami. Za otroke in mladostnike se priporoča 1g/kg TT. Dnevno 15% in ne več kot 20%. Preveč B obremenjuje presnovo in vpliva na slabo izkoriščanje kalcija.

  • Maščobe

So vir E. Priporoča se 30-40%/dan. Od 4. do 14. leta ne več kot 30% vendar ne manj kot 20%. Prekomerno uživanje M privede do debelosti in nekaterih bolezni srca in ožilja. 2/3 naj bo nenasičenih maščob.

  • OH

Več kot 50%/dan. Priporoča se živila z esencialnimi HS in vlakninami, ki počasi dvigujejo novo sladkorja. Vlaknine znižujejo energijsko gostoto hrane, upočasnjujejo praznjenje želodca in pospešijo prebavo v tankem in debelem črevesu.

  • Voda

Obsega ¾ telesne mase pri otrocih. Že manjša izsušitev 1-2% pomembno vpliva na telesne in duševne značilnosti otroka. Potreba po vodi je odvisna od telesne dejavnosti, dihanja, znojenja, izločanja. Za otroke se priporoča 1-2l/dan. Mladostniki 2,5l/dan.

  • Vitamini, elementi in sol

 

Režim prehranjevanja

 

  • 3 glavni obroki, dva premostljiva obroka,
  • Združevanje obrokov ne,
  • 2 uri presledka med obroki,
  • Ustaljen urnik,
  • Čas,
  • Telesna dejavnost (2 uri po obroku)
  • Priporočeni čas

Zajtrk: 7.00-7.30; dopoldanska malica: 9.30-10.00; kosilo: 12.30-13-00; Popoldanska malica: 15.00-15.30; večerja: 18.00-19.00

 

Jedilniki

 

  • Pestra izbira živil,
  • Priporočena živila,
  • Hranilno bogata hrana,
  • Dovolj tekočin,
  • Kakovost,
  • Organizacija, časovni razpored

 

 

Predšolski otroci – posebnosti prehranjevanja

 

  • Oblikovanje prehranjevalnih navad,

Otrokom se šele oblikujejo prehranjevalne navade.

  • Izbirčnost

Spoštujemo okus, pomemben je pristop.

  • Pestri, zanimivi jedilniki
  • Mleko, mlečni izdelki

Do 5. leta se odsvetuje mleko z 0,5% mm. Do 2. leta dajemo mleko s 3,5% mm. Do 6. leta pa postopoma pridemo na 1,6% mm.

  • Pijače

Nesladkan čaj, voda – ustekleničena, juh dajemo malo, ker so hitro siti.

  • Nevarnost aspiracije
  • soja

Soji se izogibamo, ker napenja.

 

Pogostost uživanja priporočenih živil

 

  • Mleko, mlečni izdelki vsak dan,
  • Meso, perutnina, jajca, stročnice,…7 krat na
  • teden, meso do 5 krat,
  • Ribe 1-2 krat na teden
  • Kruh, žita, riž, krompir,… vsak dan,
  • Sadje 2 krat na dan,
  • Zelenjava 2 – 3 krat na dan,
  • Pitna voda ali priporočene zamenjave

 

Priporočila glede odsvetovanih živil

 

  • Pekovski izdelki, slaščice, deserti (imajo veliko maščob in sladkorja)
  •  Soft drinks, (vsebujejo umetna barvila, arome, sladkor,…)
  • Mesni, majonezni, kremni namazi (preveč maščob, ponudimo dietne margarine, kislo smetano)
  • margarine,
  •  Živila z velikim deležem maščob
  • Mesni izdelki
  • Instant in koncentrirani izdelki
  • kava – NE!

 

DEBELOST

 

  • Delež M tkiva je nad normalno vrednostjo
  • Tveganja za zdravje

Obstaja nevarnost za SB tipa 2, hiperlipidemijo, hipertenzijo, srčne bolezni in slabo zdravje.

  • Ukrepati pravočasno

Ukrepamo dokler ITM ne preseže normalne vrednosti. Svetu7jemo staršem, lahko pa ukrepa tudi psiholog ali endokrinolog. Na debelost vplivajo tudi genetika, okolje, psiho-socialni dejavniki.

 

Ukrepi

  • Otrok starejši od 2 let

Vzdržujemo telesno maso, svetujemo spremembe v prehrani in telesni aktivnosti.

  • Otrok s sekundarnimi zapleti debelosti

Dieta, telesna dejavnost – 30 min/dan. Odsvetovane so hitre diete in treningi za hitro izgubo telesne teže.

  • Starejši od 7 let in nima sekundarnih zapletov

 

Navodila za starše

 

  • Pohvala,
  • Hrana ne kot nagrada,
  • Izbira jedi,
  • Čas hranjenja,
  • Izbira med zdravimi možnostmi,
  • Skušnjave,
  • Vzor in vztrajnost

 

ALERGIJA NA HRANO

 

  • Tveganje

Prizadene 2-3% otrokov.

  • Najpogosteje pojav med 6. in 24. mesecem, med 5. in 6. letom,
  • Najpogostejši alergeni v otroškem obdobju:

–          kravje mleko

–          jajca

–          soja

–          arašidi

–          oreščki

–          ribe

 

 

Skriti alergeni

 

(glej razpredelnico na slajdih)

 

Histamin

 

  • Sir, vino, špinača, ribe
  • Svinjsko meso, ananas, žita, beljak, čokolada, alkohol

 

Navzkrižna reaktivnost

 

(glej razpredelnico na slajdih)

 

Alergija na KML

 

  • Stroga dieta

Mame ne smejo uživati NIČ mlečnih izdelkov, dojiti do 6. meseca.

  • KML uvajamo po 18. mesecu

 

 

ZDRAVSTVENA NEGA OTROKA S POVIŠANO TELESNO TEMPERATURO

 

Vzroki povišane telesne temperature

 

v  Telo se preveč ogreva in premalo oddaja toploto

v  Okvare toplotnega centra

v  Resorbcija razpadlih beljakovin

v  Okužba

v  Maligne novotvorbe, hematološke bolezni

v  Dehidracija

v  Zdravila

 

Navkljub temperaturi v okolju telo vzdržuje temperaturo na približno stalni višini – HOMEOTERMIJA. To je izmerjeno toplotno stanje telesa. Odraža razliko med tem koliko toplote proizvedemo in koliko jo oddamo.

Telesno temperatura uravnava centralni regulacijski sistem, ki se nahaja v hipotalamusu. Center sprejema sporočila iz toplotnih receptorjev, ki so povsod po telesu.

 

Dogajanje v telesu

 

v  Tahikardija

v  Tahipneja

v  Glavobol, utrujenost, slabost, nespečnost

v  Nemir, zmedenost, omotica, halucinacije

v  Izguba apetita, obstipacija, žeja

v  Pordela, topla koža

v  Hujšanje

 

Stopnje povišane telesne temperature

 

v  SUBFEBRILNA 37,1-37,7

v  RAHLO ZVIŠANA 37,8 -38,5

v   ZMERNO ZVIŠANA 38,6 -39,0

v   VISOKA 39,1-40,9

v   SMRTNO NEVARNA 41,0 -43,0

 

Na toploto vpliva

 

v  Mišična aktivnost

v  Hrana

v  Utrujenost

v  Temperatura okolja

v  Hormoni

 

TERMOGENEZA – proizvajanje toplote

TERMOLIZA – izgubljanje toplote

 

Telo oddaja toploto s kroženjem krvi po telesu in s tem se na površini telesa izloča toplota.

 

Fizikalni načini izgubljanja toplote

 

  1. konvekcija – prenašanje toplote je odvisno od vlaženja, temperature in mešanja okoljskega zraka. Otrok lahko izgublja toploto, če je hladno in če je prepih.
  2. radiacija – sevanje toplote je odvisno od temperature okoljskih predmetov.
  3. evaparaco – izhlapevanje toplote s površin sluznic in kože.
  4. kondukcija – prevodnost, oddajanje ali sprejemanje toplote ob dotikanju.

 

Dejavniki, ki vplivajo na višino telesne temperature

 

    1. dnevni bioritem (zjutraj nižja, zvečer višja)
    2. starost
    3. spol (ženske imajo višjo temperaturo 0,3-0,6 stopinje in ob menstruaciji in ovulaciji)
    4. stres
    5. okolje

 

HIPOTERMIJA – znižana telesna temperatura

v  ob izgubi krvi

v  kolaps

v  zmanjšana funkcija ščitnice

v  nedonošenčki

v  umetno zniževanje tel. temp. ob operacijah

 

Smrt nastopi pod 34 stopinj Celzija, obstajajo tudi izjeme.

 

HIPERTERMIJA – povišana telesna temperatura

v  infekcija

v  obolenje CŽS

v  poškodbe

v  izguba krvi,…

 

Komplikacije, ki jih želimo preprečiti:

 

v  dehidracija

v  vročinski krči

 

Anamneza

 

v  kdaj se je začela vročina, kako visoka je bila, kakšna je krivulja, kdaj se pojavlja, ali je konstantna

v  drugi simptomi, pretekle infekcije, potovanja, poškodbe

v  dosedanji ukrepi

v  vročinski krči ali epilepsija v družini

 

Cilji

 

v  temperatura ne bo presegla 38,5

v  ne bo dehidracije

v  odziven otrok

v  ne bo vročinskih krčev

v  poučeni starši

 

Načrt ZN

 

v  primerna temperatura zraka

v  redno merjenje

v  terapija

v  fizikalno zniževanje ob vročini nad 39 stopinj

v  spremljamo bilanco tekočin

v  obveščamo zdravnika ob motnjah zavesti ali ob vročini, ki vztraja kljub ukrepom

 

Načini merjenja

 

v  aksilarno, rektalno, oralno, timpanalno

v  pripravimo material

v  merimo

v  dokumentiramo

 

Fizikalno zniževanje telesne temperature

 

v  Otrok biva v zračnem prostoru pri približno 20 °C, oblečen v lahka bombažna oblačila in pokrit samo z rjuho.

v  Vlaženje kože z mlačno vodo

v  Hladni ovitki celega telesa

v  Hladilna kopel

v  Dajanje klizme hladne fiziološke raztopine   (postopek predpiše zdravnik!)

 

Farmakoterapijavročine

 

v  Aspirin prepovedan do 12 leta – Rejev sindrom

v  Paracetamol – Panadon, Lekadol

v  Metanizol – Analgin, Navalgetol

v  Diklofenak – Voltaren

 

v  Antipiretike damo kadar je vročina nad 38,4 stopinje. Dozira se jih glede na kg otroka. Začetne doze: 10-15 mg/kgTT

v  Naslednje doze: 7-12 mg/kgTT

v  Ne smemo preseči 60 mg/kgTT dnevno.

 

Aplikacija svečk

 

v  Pravila 5P

v  Ogrejemo

v  Levi bok

v  Nataknemo rokavice

v  Apliciramo

v  Zadržimo

 

 

Preprečevanje dehidracije – znaki

 

Blaga:

v  Podočnjaki,

v  Suh jezik,

v  žeja

v  30 – 50 ml

 

Zmerna:

v  Halonirane oči,

v  ošiljen nos

v  suha usta in jezik

v  oslabljen turgor

v  oligurija

v  60 – 100 ml

 

Huda:

v  znaki  zmerne  dehidracije

v  + bledica,  hladen

v  pot, tahikardija,

v  sopor, . .

v  100 – 150 ml

 

Ukrepi

 

v  Bilanca hrane in tekočine

v  Terapija

v  Ponujamo nesladkano pijačo

 

Vročinski krči

 

v  POD POJMOM VROČINSKI KRČI RAZUMEMO NAPAD KRČEV MED NEKIM OBOLENJEM Z VISOKO TEMPERATURO, PRI KATEREM PA PRIMARNO NI PRIZADETO OSREDNJE ŽIVČEVJE.

v  ZNAČILNI SO ZA OTROŠKO OBDOBJE , PONAVADI NENEVARNI. NAJPOGOSTEJE SE POJAVIJO PRI OTROCIH V STAROSTI OD 6 MESECEV DO 3 ALI 5 LET

v  PONAVADI SO ENKRATEN DOGODEK

v  POJAVIJO SE V PRVIH 6-12 URAH POVIŠANE TEL. TEMP.

v  DOŽIVI JIH PRIBLIŽNO 3,5% OTROK DO 5 LETA STAROSTI

v  DEČKI VEC KOT DEKLICE

v  V 30-40% SE PONOVIJO

 

Dejavniki tveganja

 

v  Starost otroka ob 1. napadu

v  Epilepsija ali vročinski krči v družini

v  Komplicirana oblika 1. napada

 

Znaki

 

v  Generalizirane krize kloničnega tipa

v  Tonično-klonični

v  Tonični

v  Atonični napadi

 

Vzroki

 

v  Virusni ringofaringitis

v  Otitis media

v  Driska

v  Infekt sečil

v  Virusna otroška izpuščajska bolezen

 

Ukrepi ob napadu

 

v  Otroka položimo na varno

v  Na bok

v  Hladimo

v  Apliciramo antikonvulzivno th – po naročilu (Stesolit)

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

ZDRAVSTVENA NEGA OTROKA Z OBOLENJEM PREBAVIL

 

Dehidracija

 

Je pogosta pri otrocih, ker sami ne morejo izraziti želje po tekočini in so odvisni od odraslih.

Preto9k vode glede na telesno maso je večji kot pri odraslem. Dojenčki imajo v telesu 80% vode, zato so bolj dovzetni za dehidracijo.

 

Pretok je uravnotežen, če je vnos enak izgubljeni tekočini. Izračunamo ga kot razliko vnosa v 24 urah. Bilanca je pozitivna kadar je vnos večji kot izguba tekočine.

 

Dnevne potrebe po vodi

(razpredelnica)

 

 Povišane potrebe po tekočini

 

v  Povišana telesna temperatura

Za vsako povišano stopinjo še 12%  več tekočine.

v  Temperatura okolja

Nad 30 stopinj v okolju povečamo vnos še za 30 ml/kg TT.

v  Hiperventilacija

v  Cistična fibroza

v  Diareja

Pri diareji merimo izgubo tekočine. Pri blagi diareji se izgubi 10-25 ml/kg, pri zmerni 25-50 ml/kg, pri hudi pa do 75 ml.

v  Bruhanje

Pozorni smo na vsebino.

 

Znaki dehidracije

m l / k g

Blaga:

v  Podočnjaki,

v  Suh jezik,

v  žeja

v  30 – 50 ml

 

Zmerna:

v  Halonirane oči,

v  ošiljen nos

v  suha usta in jezik

v  oslabljen turgor

v  oligurija

v  60 – 100 ml

 

Huda: (hiperpnja),

v  znaki  zmerne  dehidracije

v  + bledica,  hladen

v  pot, tahikardija,

v  sopor, . .

v  100 – 150 ml

DIAREJA

 

Je motnja normalnega vzorca izločanja za katero so značilne pogoste mehkejše stolice.

 

Znaki diareje

 

Blaga

v  otrok izloča 5-6x/dan, ni znakov dehidracije ali acidoze

v  Otrok lahko bruha

v  Lahko ima povišano tel. temp

Zmerna

v  Odvaja vodeno blato

v  Je blago dehidriran

v  Nima znakov acidoze

Huda

v  Odvaja vodeno blato 10x/dan ali več

v  Dehidriran

v  Izčrpan

v  Acidoza

v  Motena zavest – pogosto

 

Vzroki ali povzročitelji

 

v  Rotavirusi

v  E. Coli

v  Salmonele

v  Šigele

 

Oznake za blato v pediatriji

 

v  a – normalno

v  e – kašasto

v  ae – mehkejše

v  i – tekoče

v  ei – redkejše

v  k – krvavo

 

Negovalna anamneza

 

v  motnje prebave, operacije, uvajanje nove hrane

v  GI status, nausea, bruhanje, značilnosti stolice, bolečina, izgled trebuha, palpacija

v  Nedavna antibiotična th

v  Prehranjenost, turgor, izgled sluznice

 

Cilji

 

v  Normalen vzorec blata

v  Temperatura in hidriranost normalna

v  Intaktna koža

 

 

Načrt ZN

 

v  Spremljanje pogostosti in značilnosti stolice

v  Bilanca tekočine, preverjanje turgorja, sluznice, fontanele

v  Tehtanje

v  Terapija

v  Ponujati pijačo (Nelit, Isostar, čaji,…)

v  Neprekinjeno dojenje

v  Ne ponujamo sokov, umetnih pijač

v  BRAT dieta (banane, riž, jabolka, toast)

v  Kontrola kože

v  Merjenje temperature

v  Poučevanje staršev

 

Bruhanje

 

Je izločanje želodčne vsebine skozi usta.

 

Tipi bruhanja

 

v  Bljuvanje

v  Eksplozivno bruhanje

v  Bruhanje zmerne moči

v  Trdovratno, ponavljajoče se

v  Bruhanje ob infekciji

v  Ciklično

 

Cilji

 

v  Normalna telesna teža

v  Normalne vrednosti elektrolitov

v  Normalne sluznice in turgor

v  Fontanela v nivoju

v  Otrok bo zadržal vneseno hrano in tekočino

 

Načrt

 

v  Bilanca

v  Kontrola TT

v  Preverjanje stanje sluznice, turgorja, temperature, fontanele

v  Meritve VF

v  Spremljati laboratorijske izvide

v  Opazujemo način bruhanja

v  Razpoloženje

v  Izplakujemo usta otroku

v  Nudimo oporo

v  Ga zamotimo

v  Prezračimo prostor

v  Ponujamo tekočino, ko se umiri 5 – 15 ml

v  Pogoste obroke po malo

v  Hranjenje v pokončnem položaju

v  Preverjamo infuzijo

 

 

Obstipacija

 

Nastane zaradi nezadostnega vnosa tekočine in hrane. Je motna normalne akcije črevesa, ki se izraža z nerednim izločanjem trdega blata ali odsotnosti le tega.

 

Anamneza

 

v  Navade izločanja

v  Prehrana

v  Spremembe in dogodki v življenju

v  Zdravila

 

 

Problemi

 

v  Napetost črevesa

v  Bolečine v trebuhu

v  Število stolic je majhno

v  Zmanjšan apetit

v  Dehidracija

v  Vročina

v  Flutulenca

v  Trde stolice

v  Tipljiva črevesna masa

v  Napenjanje med izločanjem

 

Načrt

 

v  Beležimo frekvenco izločanja in značilnosti stolic

v  Spodbujamo otroka k pitju

v  Bilanca hrane in tekočine

v  Vsakodnevno izločanje ob isti uri

v  Klistir po naročilu

v  Masaža trebuha

v  Izobraževati starše in otroka o hrani bogati z vlakninami

 

Cilji

 

v  Otrok bo izločal normalno blato

v  Normalno število stolic/dan

v  Hrana bo bogata z vlakninami

v  Veliko tekočine bo užival

v  Otroci in starši bodo znali našteti živila, ki lahko preprečijo zapeko

v  Poučeni bodo o pomenu prehrane pri obstipaciji

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

ZDRAVSTVENA NEGA OTROKA Z OBOLENJI DIHAL

 

Posebnosti dihal pri otroku

 

v  Prsni koš – mehek

v  Rebra – potekajo vodoravno, med-reberne mišice so slabo razvite. Diha s prepono in trebušnimi mišicami.

v  Gibanje – veliko preležijo, zato trebušni organi pritiskajo na prsni koš in zmanjšujejo njegovo prostornino.

v  Dihalne poti – krajše

 

Najpogostejši povzročitelji so virusi. Do 5. leta starosti je frekvenca respiratornih infekcij visoka.

Dojenje seveda povečuje odpornost.

 

Znaki in simptomi

 

v  Vročina

Ni vedno prisotna, je prvi znak infekcije.

v  Meningismus

So znaki meningitisa, ki jih ne povzroča vnetje možganskih open.

v  Neješčnost

v  Bruhanje

Lahko je posledica sekreta iz nosu.

v  Diareja

Blaga, lahko vodi v dehidracijo.

v  Bolečine v trebuhu

Napenjanje, zatečenost trebušnih bezgavk.

v  Zamašen nos

v  Kašelj

Lahko traja veliko časa.

v  Težko dihanje

v  Bolečine v grlu

 

Opazujemo in merimo

 

v  Frekvenco dihanja

Tahipneja, bradipneja.

v  Globino

Amplituda dihanja, koliko se prsni koš ugrezne.

v  Napor

Dispneja, želvino d. (otrok uvlači glavo med ramena, kima z glavico v ritmu dihanja, nosnice plapolajo), hlastanje za zrakom.

v  Ritem dihanja

v  Temperaturo

Ugotavljamo ali je prišlo do infekcije, opazujemo tudi bezgavke, izcedke iz nosu ali ušes.

v  Kašelj

Kdaj se pojavlja, kakšen je.

v  Hropci

Kdaj se pojavljajo – vdih/izdih, piskajoči,…

v  Bolečine

V prsih, kje? Naj nam opiše.

v  Sputum

Barva, konzistenca, volumen, viskoznost.

 

 

Dispneja

 

Je sprememba v frekvenci, globini ali načinu dihanja, ki ne zagotavlja ustrezne izmenjave plinov.

 

Anamneza

 

v  Alergije

v  Status dihanja:

–          frekvenca

–          globina

–          simetričnost širitve prsnega koša in ugrezanje

–          uporaba pomožne dihalne muskulature

–          plapolanje nosnic

–          kašelj

–          fremitus

–          saturacija

–          dihalni šumi

–          stokanje v ritmu dihanja

–          kimanje v ritmu dihanja

 

Znaki dispneje pri dojenčku

 

v  uvlačenje rebernih prostorov, lokov in celega prsnega koša

v  plapolanje nosnic

v  stokanje v ritmu dihanja

v  tahikardijo

v  strah

v  utrujenost

v  nemir

v  razdražljivost

v  acidoza

 

Cilji

 

v  saturacija bo nad 94%

v  frekvenca dihanja normalna

v  ob aktivnostih ne bo pretirano utrujen

v  preprečeno bi širjenje infekcij

v  kašelj bo produktiven

 

 

Načrt

 

v  kontrola frekvence in globine dihanja na 2-4 ure

v  opazovanje nosnic, cianoze

v  merjenje saturacije

v  aplikacija kisika po naročilu

v  čiščenje dihalnih poti

v  primeren položaj otroka

v  terapija po naročilu

 

Dihalna stiska

 

v  ostanemo ob otroku

v  apliciramo th

v  preprečimo širjenje infekta

v  učimo ga pihanja balončkov

v  primerna temperatura prostora in 70-80% vlaga

v  lahka oblačila

v  meritve tel. temp.

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

otitis media – ZDRAVSTVENA NEGA OTROKA Z VNETJEM SREDNJEGA

UŠESA

Vnetja srednjega ušesa so pri malih otrocih relativno pogosta. Prav zato, je zelo

pomembno, da jih pravočasno odkrijemo in ukrepamo.

 

Značilnosti

 

v  najpogosteje se pojavlja pri otrocih starih 6 mesecev do 2 leti,

v  ponovno se incidenca poveča v starosti 5 -6 let,

v  do 7. leta pogostejše pri fantkih,

v  pogosteje pozimi, v gospodinjstvih z veliko družinskimi člani, posebej kjer kadijo ali ima družinski član kronični otitis media,

v  dojeni otroci imajo bistveno manj vnetij srednjega ušesa od nedojenih.

 

Etiologija

 

Srednje uho je skupek votlih prostorov, njen osrednji del je bobnična votlina, ki jo z

nosnim delom žrela povezuje Evstahijeva cev, zadaj pa prehod z atrumom in drugimi

pnevmatičnimi deli bradavičnika.

Pri vnetjih srednjega ušesa je prizadeta vsa sluznica, vendar ne povsod enako.

Najpogosteje so povzročitelji streptokoki, stafilokoki, pnevmokoki in virusi, ki pridejo

v srednje uho po tubi iz vnetega nosnega žrela ali nosu. Vnetje lahko nastane tudi

hematogeno pri škrlatinki, ošpicah, influenci.

 

Vrste vnetja

 

Vnetja srednjega ušesa so akutna ali kronična, vodilno znamenje pa je naglušnost.

Akutna vnetja so

v  kataralno

Sluznica je nabrekla, Evstahijeva cev je zaradi otekle sluznice

zaprta, bobnič se vboči. Otrok je naglušen, v ušesu čuti napetost, v ušesu mu

šumi, pojavi se bolečina.

v  gnojno

Sluznica je zadebljenjena, hiperemična, začetni serozni izcedek se

spremeni v gnojnega. Otrok se slabo počuti, je utrujen, somnolenten, ima povišano temperaturo, glavobol, bolečino v ušesu, je naglušen, v ušesu mu šumi, mastoid je občutljiv na pritisk.

 

Posebnosti akutnega vnetja srednjega ušesa pri dojenčku in malem otroku:

 

v  Imunobiološki obrambni mehanizmi še niso dokončno razviti, dojenčkova tuba auditiva je kratka, široka, odprta in leži skoraj vodoravno.

v  Pneumatični sistem senčnice še ni razvit.

v  Pri novorojenčku in dojenčku prevladujejo splošna bolezenska znamenja: prebavne težave, sledi lahko izsušitev, povišana temperatura.

v  Pri večjem otroku se pojavijo lokalna bolezenska znamenja. Bobnič je brez odseva, moten, pri kataralnem vnetju rožnat, pri gnojnem enakomerno rdeč, mesnat in izbočen. Lahko je perforiran ali obložen z gnojem. Področne bezgavke so boleče in povečane.

 

Prepoznavanje vnetja srednjega ušesa pri dojenčku

 

v  dojenček joka, je razdražljiv, nemiren,

v  otrok drgne, cuka, se drži za uho,

v  nagiba glavico na bolno stran,

v  je neutolažljiv,

v  noče jesti,

v  pojavi se vročina.

 

Zdravljenje

 

v  antibiotiki lokalno ali sistemsko,

v  topli obkladki na ušesa. Otroku uho toplo ogrevamo, leži naj na bolni strani, da se olajša drenaža. Če otroku bolj prija, lahko bolno uho tudi ohlajamo.

v  po potrebi dajemo analgetike,

v  redno čistimo sluhovod s sterilnim tamponom,

v  izpihovanje in čiščenje noska redno, kapljice za zmanjšanje nabreklosti sluznice nosu 3 x na dan,

v  antipiretiki po potrebi,

v  ustrezna prehrana, hidracija,

v  opozorimo starše, da otrok slabše sliši, naj govorijo pred njegovim obrazom, da jih vidi in nekoliko glasneje, če so otroku vstavili timpanalne cevke starše opozorimo, da otrok ušesa ne sme zmočiti.

 

Cilji ZN

 

v  zmanjševanje bolečine,

v  lajšanje drenaže,

v  preventiva komplikacij in recidiva,

v  zdravstvena vzgoja družine in staršev,

v  nudenje čustvene podpore družini.

v  Preventiva otitis media:

v  otroka dajemo v polsedeči položaj med hranjenjem,

v  spoznavamo zgodnje znake vnetja ušesa (otrok se vleče za uho, je siten),

v  zagotovimo troku zrak brez cigaretnega dima.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja