Portal za izobraževanje iz zdravstvene nege

  • Domov
  • POŠLJI ZAPISKE IN GRADIVO
  • O piškotkih


Ciklusi tvorbe in razgradnje aminokislin

21 marca, 2016 v Mikrobiologija |

Natisni si članek! Natisni si članek!

PRESNOVNI CIKLUSI TVORBE IN RAZGRADNJE AK

  1. Dušikov ciklus
  2. Ciklus sečnine
  3. Povezave med ciklusi

 

  1. DUŠIKOV CIKLUS
  • DC je kroženje N med atmosfero in različnimi organizmi.
  • Fiksacija N- pretvorba N2 molekule v NH3 in vgraditev v AK
  • Redukcija N-N vezi zahteva energijo.
  • Razgradnja AK do C-ogrodja, ki se oksidira v CC
  • Sproščeni N se izloči iz telesa v obliki sečnine, s.k., NH3

 

CIKLUS  DUŠIKA

Dušikov ciklus: bakterije-človek-mikrobi

Bakterije:    – reducirajo N2 ® NH3

                          – oksidirajo N2 ® nitrati in nitriti

Nesimbiotske: Klebsiela, Azatobacter, Clostridia

Simbiotske: Rizobium

Nitrate in nitrite koristijo višje rastline ® sinteza AK ® proteini ® sestavni deli hrane

Človek: presnova proteinov v telesu  do sečnine in sečne kisline ® izločanje

Mikroorganizmi ® pretvorba izločkov v NH3 ®  osnovni gradbeni element AK

 

Vsi organizmi lahko utilizirajo  NH3, ­ toksičen

Detoksifikacija NH3: pretvorba v karbamoil-fosfat (K-P), glutamin, glutamat,..

K-P sodeluje pri tvorbi sečnine in pirimidinov

Sečnina se iz telesa izloča z urinom.

­sečnine: pri razgradnji proteinov , CKD

Pirimidini: gradbeni elementi NK

Glutamin, glutamat:   pomen: za tvorbo neesencielnih  AK: alanin, asparagin, cistein, ..

Pri teh reakcijah sta pomembni  AST in ALT.

 

Osnovne spojine za tvorbo AK so:

  • piruvat,
  • glutamat,
  • oksalacetat,
  • riboza-5P,
  • α-ketoglutarat,
  • fosfoenol-piruvat,
  • 3-P-glicerat

piruvat + glutamat®alanin + ketoglutarat

oksalacetat + glutamat ®aspartat+ketoglutarat

 

Pomembne reakcije v procesih tvorbe AK:

  • transaminacija,
  • hidroliza,

Pri  tvorbi telesnih  proteinov sodeluje  20 AK.

(9 esencielnih in 11 neesencielnih AK)

Esencielne AK mora človeški organizem dobiti s hrano.

Neesencielne AK organizem sintetizira sam.

 

Esencielne  AK

                        Histidin

Izolevcin

Levcin

Lizin

Metionin

FA

Treonin

Triptofan

Valin

Biosinteza teh AK poteka v bakterijah in rastlinah, ker človek za njihovo sintezo nima

potrebnih encimov.

 

Neesencielne   AK

                        Alanin

Arginin

Asparagin

Aspartat

Cistein

Glutamat

Glutamin

Glicin

Prolin

Serin

Tirozin

Reakcije sinteze NE AK so vezane na preproste molekule: iz piruvata nastane alanin, iz 3-fosfoglicerata nastane serin, ..

 

Biosintetske poti AK

ESENCIELNE  AK

Človek jih ne sintetizira sam v zadostnih količinah., tvorimo jih   iz skupne spojine – korizmat.

Aromatske AK

  • fenilanin
  • tirozin
  • triptofan

C atomi za te AK pa  izhajajo  iz eritroza 4 – fosfata

(FGP, CC, glikoliza), aminska skupina  iz glutamata.

 

METABOLIZEM  AK IN PROTEINOV

AK vnašamo v telo s proteinsko hrano.

V želodcu poteka delna hidroliza s pepsinom do krajših peptidov.

V tankem črevesu poteka  cepitev s peptidazami. Peptidaze so: tripsin, himotripsin, karboksipeptidaze, aminopeptidaze,..

Transport  AK preko črevesne stene.

Sinteza potrebnih telesnih proteinov iz AK.

Razgradnja AK do C-ogrodja.

 

ENCIMI ZA RAZGRADNJO PROTEINOV

  1. Pepsin (peptidna vez na aminski strani aromatskih aminokislin fenilalanina, tirozina,

triptofana)

  1. Peptidaze ( tripsin, kimotripsin)
  • Aminopeptidaze (postopno odstranjevanje AK z N – konca)
  • Karboksipeptidaze (postopno odstranjevanje AK s C – konca)

 

AK iz hrane organizem ne more skladiščiti.

  1. AK  vstopajo v procese razgradnje.
  2. AK se porabijo  za biosinteze

Prva stopnja razgradnje AK je  odcep amino skupine.

Druga stopnja je  razgradnja C – ogrodja.

 

2.CIKLUS SEČNINE

Krebsov ciklus, 1932

Izločanje NH3 iz telesa v obliki sečnine.

V ciklusu sečnine nastajajo 4 intermediati:

ornitin

citrulin

argininsukcinat

L-arginin

  • Poteka v citosolu, razen tvorba citrulina na membrani mitohondrijev.

CIKLUS  UREE

KLINIČNE KORELACIJE IN CIKLUS UREE

Genetski defekt v sintezi encimov:

– arginaze

– karbamoilfosfat – sintaze

– ornitin – transkarbamoilaze

Posledice deficita encimov so:

– hiperamoniemija

– slabost po zaužitju proteinov

– mentalna retardacija

Totalen deficit encimov-smrt

AK – GRADNIKI DRUGIH MOLEKUL

  1. porfirini
  2. klorofil
  3. biogeni amini
  4. purini in pirimidini

 

Porfirini nastajajo iz glicina in sukcinil – CoA

prostetična skupina Hb (hem)

porfirije (kopičenje prod. biosinteze   hema)

hiperbilirubinemije (kopičenje produktov  razgradnje  Hb)

Nedonošenčki-¯encima glukoronidaze

Klorofil nastaja iz glicina in sukcinil – CoA

Biogeni amini nastajajo iz aromatskih AK: histamina,  glutamata, triptofana

Biogeni amini so:

– serotonin

– dopamin

– A, NA, tiroksin

– melanin

 

Nukleotidi:

Gradniki NK in koencimov (FAD, NAD, CoASH, ..)

Dva načina tvorbe NT:

Sinteza de-novo (iz izhodnih spojin: heterociklični obroč, riboza -5 P)

Reciklažna pot (pot ponovne uporabe dušikovih baz: iz hipoksantina, adenina in gvanina)

 

Purini in piridimini

 

PREGLED METABOLIČNIH CIKLUSOV

  • GLIKOLIZA : glikogen, mono, di-saharidi

dve molekuli piruvata + ATP +NADH

  • PDH CIKLUS: piruvat+NAD +koencim A (CoA-SH)

izstopajo: acetil CoA (acetil CoA – SH)

NADH

CO2

 

  • GLUKONEOGENEZA: jetra (za biosintezo glukoze), piruvat,MK, laktat, glicerol, AK,
  • FGP: glukoza (oksidacija), citosol,

riboza-5-fosfat + NADH + CO2

  • β – OMK: maščobe, TAG, (m.mitohondrijev)

acetil – CoA + NADH + FADH2

  • SINTEZA MK:

citosol jetrnih celic in celic maščevja,

acetil – CoA (aktivacija)

malonil – CoA (aktivacija)

lipoproteini (za prenos MK)

  • CIKLUS UREE

            RAZGRADNJA AK:

  1.        NH3

2 .ketokislin

 

  • CITRATNI CIKLUS:

acetil – CoA (razgradnja OH, PDH, BOMK, OKS.AK)

CO2 + 3 NADH + FADH2 + ATP

a – ketoglutarat ® glutamat, OA ® aspartat

  • DIHALNA VERIGA:

mitohondriji

Elektroni se prenašajo iz NADH in FADH2 na O2

  • OKSIDATIVNA FOSFORILACIJA: ADP do ATP

oksidacija NADH, FADH2

 

INTERMEDIATI METABOLIČNIH POTI

  1. GLUKOZA 6 – P:    metabolizem OH (jetra)

povezuje glikolizo

glikogenezo

FGP

  1. PIRUVAT:  povezuje aer. met.  z anaerob.

preko PDH in CC

biosinteza: GNG

 

  1. ACETIL – CoA:       povezuje CC, sintezo MK

sintezo KT

  1. OKSALACETAT: povezuje metabolizem AK,

glukoze in piruvata

uporablja se v GNG

 

METABOLIZEM IN ORGANI

možgani, mišice, srčna mišica, jetra, maščevje

  1. MOŽGANI: 1,2 do 1,3 kg, 20% energetskih potreb organizma

glukoza: 100-120 g/dan

kisik: 15-20%celotne kol.

Energija se porabi za ATP ® za prenos živčnih dražljajev.

Ketonska telesca-ob stradanju, ta nastajajo  iz acetil-CoA v jetrih

 

  1. SKELETNE MIŠICE:

Mišice uporabljajo: glukozo, MK,AK

    MK:  med mirovanjem

    Glukozo: ob aktivnem krčenju

            Glukozo  skladiščijo v obliki glikogena

30% kisika

fosfo-keratin

AK:    ob boleznih

 

  • SRČNA MIŠICA -deluje aerobno

VIRI ENERGIJE:     MK

glukoza

laktat

piruvat

KT

  • JETRA: tvorijo MK, KT, glukozo

razgrajujejo: glukozo, laktat, MK, AK

zaloga: glikogen

ENCIMI:       glukokinaza, glikogenfosforilaza

 

  • MAŠČOBNO TKIVO: 50-75% zalog goriva v obliki TAG (1-2 meseca) lipaza®za razgradnjo TAG

V mašč. tkivu je pomembna FGP ®omogoča nastanek NADPH za sintezo MK.

            TKIVA:  jetra so metab. tovarna, skrbijo za energijo v tkivih

sproščajo glukozo v obtok ® mišice

so vir MK in KT

            Proces kroženja glukoze, laktata je Korijev ciklus.

 

GLUKOZA – ALANINSKI CIKLUS

  • Povezuje metabolizem jeter s skletnimi mišicami.
  • Podoben je KC.
  • Namesto laktata se prenaša AK alanin.

piruvat + glutamat®alanin  + ketoglutarat

 

KETONSKA TELESCA

stradanje, diabetes, prehrana brez OH

­ Razgradnja MK ® ­acetl-CoA ®KT

KT: acetoacetat

hidroksibutirat

aceton

KETOZE-stanja s ­KT

 

NADZOR METABOLIZMA S HORMONI

  • INSULIN: polipeptid (51 AK, Mr=5800Da)

pospeuje prenos glukoze …..

  • GLUKAGON: polipeptid (29 AK, Mr=3500Da)
  • ADRENALIN: epinefrin,(kateholamin)


Napišite komentar


  • Išči

    Results

  • Oglej si

  • Kategorije

    • Diagnostično terapevtski program
    • Individualno delo študenta
    • Javno zdravje
    • Anatomija
    • Bolnišnična higiena in preprečevanje okužb
    • Biofizika in biokemija
    • Komunikacija v ZN teamu s supervizijo
    • Prva pomoč in nujna medicinska pomoč
    • Patologija
    • Fiziologija
    • Zdravstvena nega 1
    • Zdravstvena nega klinične vaje
    • Uvod v raziskovanje v zdravstveni negi
    • Psihologija
    • Etika in filozofija v zdravstveni negi
    • Informatika
    • Angleščina
    • ZN in Mentalno zdravje
    • ZN Gerontologija in Rehabilitacija
    • Prehrana in medicinska dietetika
    • Sociologija zdravja in bolezni
    • Mikrobiologija
    • Klinične vaje ZN otroka in mladostnika
    • Organizacija in management v ZN
    • Zdravstvena nega otroka in mladostnika
    • Zdravstvena nega žene
    • Zdravstvena in socialna zakonodaja
    • Ginekologija in Porodništvo
    • Transfuzijska medicina
    • Farmakologija
    • Pediatrija
    • Infekcijske bolezni
    • Interna medicina
    • ZN v patronažnem in dispanzerskem varstvu
    • Vodenje v zdravstveni negi
    • Okulistika
    • Dermatovenerologija
    • Procesna metodologija dela v zdravstvu in zdravstveni negi
    • Kirurgija
    • Zdravstvena nega onkološkega bolnika z onkologijo in s paliativno oskrbo
    • Otorinolaringologija
    • Ortopedija in travmatologija
    • ZN Kirurškega pacienta
    • Nevrologija
    • Fotogalerija študentke in študenti
  • Arhiv :

  • Ključne besede

    anatomija Anatomija skice bakterije biokemija bolnišnične okužbe demenca diagnostično terapevtski program dojenček dtp etika farmakologija idš individualno delo študenta javno zdravje kirurgija mikrobiologija Mikrobiologija nevro nevrologija Nevrologija novorojenček oftalmologija okulistika Okulistika onkolog onkologija Patologija patologija patronažno varstvo pediatrija prva pomoč Psihologija rak skripta za nego otroka skripta za zdravstveno nego otroka sladkorna bolezen zdravstvena nega zdravstvena nega 1 Zdravstvena nega 1 Zdravstvena nega klinične vaje zdravstvena nega mladostnika zdravstvena nega onkološkega bolnika zdravstvena nega otroka zdravstvena nega otroka in mladostnika zdravstvena nega psihiatričnega bolnika
  • Oglej si


    Dodaj med priljubljene !Dodaj med priljubljene !

    Zapiske & fotke in gradivo pošljite na:
    EMAIL ( klikni za pošiljanje )


















Portal za izobraževanje iz zdravstvene nege © 2007 - 2020



Vse informacije na spletni strani so namenjene študentom, študiju na visoki šoli za zdravstveno nego Jesenice zato vse podatke na naših spletnih straneh uporabite le kot vir splošnih informacij in niso nadomestilo za posvet z zdravnikom ali farmacevtom. V zvezi s svojim zdravstvenim stanjem oziroma boleznijo se obvezno obrnite na osebnega zdravnika ali farmacevta, ki sta edina poklicana za pravilno presojo in zdravstvene nasvete glede vaše bolezni oziroma vaših težav ter za izbiro in način jemanja zdravil. Vse dokumente, gradivo in nasvete uporabljate na lastno odgovornost. Vso učno gradivo in posegi so namenjeni izrecno zdravstveni stroki in ne laični javnosti.

Vse gradivo, ki se nahaja na spletni strani je prispelo prek emaila od posameznikov ali je bilo ustvarjeno iz različnih virov, ki se nahajajo na svetovnem spletu. Če menite, da je objavljeno kakršnokoli avtorsko delo nam to sporočite na EMAIL in poleg pripnite skenirano potrdilo o lastništvu ter avtorstvu in nemudoma bomo objavo odstranili.