Alkohol

KATERA KOLIČINA ALKOHOLA JE  PREKOMERNA?

• MOŠKI – več kot 2 enoti alkohola na dan ali več kot 5 enot ob eni priložnosti.

• ŽENSKE – več kot 1 enota alkohola na dan ali več kot 3 enote ob eni priložnosti.

• Pretirano uživanje alkohola vodi v odvisnost, za katero so značilne organske poškodbe, socialne in psihološke težave.

 

FREKVENCA ODVISNOSTI OD ALKOHOLA V SLO IN V TUJINI

 

Slovenija se uvršča med države, v katerih imajo ljudje do alkohola zelo pozitiven odnos

Za večino ljudi v našem okolju je pitje alkoholnih pijač nepogrešljivi del družabnega življenja, tradicije in obredov.

Posledice so velike in škodljive, čutijo jih posamezniki in tudi celotna družba.

Posledice pitja pri mladostniku so (Židanik, 2007):

• zastrupitve;
• prometne nesreče;
• poškodbe;
• nasilje v družini;
• neželene nosečnosti;
• vandalizem;
• večja verjetnost za razvoj odvisnosti;
• nezmožnost razvoja višjih sposobnosti razumevanja;
• lastna radovednost ali kakšen drug razlog;
• novo okolje in prijatelji (alkohol predstavlja vstopnico).
• v to obdobje vrinjeni drugi problemi (neuspeh v šoli, ločitev staršev, nerazumevanje,…);
• neznajdenost v množici različnih in velikokratnih si nasprotujočih se pravil in meril;

• nezmožnost se spopasti s konflikti.

 

LETNA PORABA ČISTEGA ALKOHOLA NA PREBIVALCA

Slovenija se po registrirani porabi čistega alkohola na prebivalce uvršča med tiste evropske države, ki so na tem področju v najbolj neugodnem položaju.

Od leta 1980 dalje poraba alkohola na prebivalca v Sloveniji niha med 9,5 in 15 litri ter presega povprečno porabo v Evropi.

Leta 2003 je je Slovenija med 46 državami, za katere so bili podani podatki, z 9,94 litra čistega alkohola na prebivalca, uvrstila na 11. mesto za Luksemburgom, Češko, Madžarsko, Nemčijo, Estonijo, Irsko, Avstrijo, Hrvaško, Španijo in Francijo.

 

NEGATIVNE POSLEDICE RABE ALKOHOLA V SLO V LETU 2007

 

Zdravljenje

SLO – 3.752 bolnišničnih zdravljenj,

100. 185,8 na 100.000 prebivalcev (212,0 na 100.000 prebivalcev starih 15 in več let)

1,2 % vseh bolnišničnih zdravljenj v tem letu (1,4% bolnišničnih zdravljenj pri populaciji, stari 15 in več let),

pri moških 2,0 % (2,4 %), pri ženskah pa 0,6% (0,6 %).

Bolnišnična zdravljenja so v povprečju trajala 94.161 dni, kar je predstavljalo 3,9 % vseh bolnišničnih dni v letu 2007.

Povprečno trajanje bolnišničnega zdravljenja je bilo 25,1 dni.

 

Začasna odsotnost z dela

1.493 primerov začasne odsotnosti z dela ali 0,17 na 100 zaposlenih in izgubljenih 74.079 koledarskih dni, poleg tega še 14 primerov in 37 dni zaradi nege in spremstva.

To je predstavljalo 0,2 % vseh primerov ter 0,5 % vseh dni bolniškega staleža v tem letu.

86,9% primerov in 87,8% izgubljenih koledarskih dni je odpadlo na moške.

Število primerov odsotnosti z dela na 100 zaposlenih je bilo pri moških 5,2-krat večje kot pri ženskah.

Največ primerov začasne odsotnosti z dela na 100 zaposlenih je bilo v regijah Nova Gorica in Novo mesto (Kovše, 2007).

 

Umrljivost

Zaradi alkoholu neposredno pripisljivih vzrokov je v Sloveniji v letu 2007 umrlo 772 oseb, kar je predstavljalo 4,2% vseh smrti, pri moških 6,2%, pri ženskah pa 2,0%.

Vsi umrli so bili starejši od 24 let.

Med umrlimi je bila večina (76,2%) moških.

 

Alkohol in prometna  (nevarnost)

Dejavniki, ki neposredno vplivajo na voznikovo vožnjo so:

• zunanji dejavniki – okolica (dnevni čas, trajanje vožnje, pogoji na cesti, vreme, osvetlitev, vidljivost, gostota prometa, vedenje drugih voznikov);
• vozilo (vodljivost vozila, zavore, kolesa in pnevmatike, menjalnik, stopnja avtomatizacije, navigacijske in varnostne naprave,…);
• motnje v notranjosti  vozila (hrana in pijača, kajenje, radio, telefon, GPS, elektronska obvestila, sopotniki);
• voznikovo psihofizično stanje (zaspanost, utrujenost, bolezni, zdravila, alkohol, druge droge,  starost, spol), osebnostne lastnosti, afektna stanja, stresi (akutni, kronični,..) in znanje  (voznikove izkušnje, poznavanje ceste in razmer na cesti).

ALKOHOL IN NOSEČNICA

Kadar uživa alkohol nosečnica, ga z njo vred uživa tudi razvijajoči se otrok

Pri otroku se razvije alkoholni sindrom, povzročene poškodbe pa so povezane z obdobjem fetalnega razvoja.

Vpliv alkohola na organe je  teratogen.

Svetla vrstica pa prikazuje tisti del plodovega razvoja, v katerem alkohol povzroči le manjše poškodbe, ki so združljive z življenjem.

PRESNOVA ALKOHOLA V TELESU

Etanol je majhna, v vodi topna molekula, ki se po zaužitju zelo dobro absorbira iz prebavnega trakta.

Približno 20% popitega alkohola se absorbira v želodcu, ostalih 80% pa v tankem črevesu.

Če alkohol uživamo na tešče, njegova koncentracija v krvi doseže največjo vrednost že po 30 minutah.

Kadar  alkohol uživamo skupaj s hrano, upočasnimo njegovo absorpcijo.

Absorpcija iz prebavnega trakta je hitrejša, če pijemo močne alkoholne pijače in če je pijača topla.

Kadar močne alkoholne pijače pijemo kronično, lahko alkohol neposredno spremeni in odebeli želodčno sluznico in je absorpcija alkohola upočasnjena.

Če sočasno z alkoholno pijačo pijemo sadni sok ali vodo, se absorpcija upočasni, če pa pijačo s CO₂ (šampanjec, mešanice s Cocacolo, Fanto), koncentracija alkohola v krvi naraste izredno hitro.

Po absorpciji etanol skupaj s krvjo preide v organe, kjer prehaja preko kapilarne stene in celične membrane v celice.

PRESNOVA IN IZLOČANJE ETANOLA IZ TELESA

Večji del (90%) se v jetrih presnovi do ocetne kisline, preostali pa se izloča z urinom, potom, slino, blatom in z izdihanim zrakom.

Oksidacija alkohola do ocetne kisline poteka v dveh korakih.

Prvi korak do acetaldehida, ki je toksičen, poteka po dveh vzporednih poteh, ki ju katalizirata alkoholna dehidrogenaza (ADH) in mikrosomalni etanol oksidirajoči sistem s citokromom P450 (MEOS).

Drugi korak do ocetne kisline pa poteka le po eni poti in je odvisen od aktivnosti aldehidne dehidrogenaze (ALDH)

 

POSLEDICE ŠKODLJIVE RABE ALKOHOLA

Dolgotrajna in čezmerna obremenitev organizma z etanolom vodi do težkih in nepopravljivih poškodb cele vrste organov: jetra, pankreas, prebavni sistem, srce, živčni sistem, testisi.

JETRA

Obstajajo tri stopnje presnovno-toksičnih okvar jeter zaradi alkohola.

Začetna, še povratna poškodba ob prenehanju pitja, je čezmerno kopičenje maščob v citoplazmi hepatocitov, t.i. maščobna preobrazba (steatoza) jetrnih celic.

Takšna jetra so makroskopsko rjavo-rumena in povečana. Jetrna steatoza se kot klinični znak lahko pojavi v obliki hepatomegalije.

Laboratorijsko opazujemo zvišani serumski koncentraciji bilirubina in alkalne fosfataze. Pregled navadno zaključimo s funkcijskimi jetrnimi testi, saj ni vedno klinično in biokemično nujno, da so jetrne spremembe vidne makroskopsko ali v obliki specifičnih kliničnih znakov.

Ob razvoju vnetnega procesa, kot je alkoholni hepatitis, pride do degenerativnih sprememb, nekroz hepatocitov, vnetne infiltracije in fibroze.

Hepatitis se lahko razvije akutno, kar pomeni, da je razvoj lahko nenaden, nagel, nevaren, poleg hitrega razvoja pa lahko tudi hitro poteka in hitro izgine.

ŽIVČEVJE

Okvare centralnega živčevja zaradi neposrednega  toksičnega  učinka.

Okvare, ki so  posledica hipovitaminoz, predvsem tiamina: Wernickejeva encefalopatija z ataksijo, motnjami razumevanja, oftalmoplegijo in nistagmusom, Korsakoff sindrom z motnjami spomina in cerebelarna degeneracija.

Okvare v  povezavi s slabšim prehrambenim statusom in hipovitaminozami – periferna nevropatija.

 

GIT

Etanol draži in deluje toksično na sluznico prebavil: kronični  gastritis, kronični pankreatitis.

 

KARDIOVASKULARNI SISTEM

 

Alkohol povzroča ireverzibilne okvare srca in je eden najpomembnejših povzročiteljev kardiomiopatij.

Na miocite ima neposreden toksičen učinek.

 

LEDVICE

Ob povečani diurezi se skupaj z urinom izločajo tudi večje količine magnezija, fosfatov, kalcija in amonijevega iona.

V povezavi z okvaro jetrne funkcije se slabša tudi ledvična funkcija, z motnjami uravnavanja volumna telesnih tekočin in njihove sestave.

 

SKELETNA MIŠIČNINA

Alkohol neposredno poškoduje mišičje (rabdomioliza), povzroča skeletne miopatije, neodvisno od periferne nevropatije.

 

REPRODUKTIVNI SISTEM

Pri moških kronično uživanje alkohola lahko privede do impotence, sterilnosti, atrofije testisov in ginekomastije, katere vzrok je neravnovesje spolnih hormonov.

Pri ženskah  pride do atrofije jajčnikov, amenoreje, sterilnosti in spontanih splavov.

 

KOŽA

Najbolj prepoznavni znaki alkoholne poškodbe so palmarni eritem, pajkasti nevusi in spremembe nohtov. Domnevno so vzroki imunološkega izvora.

[wp_ad_camp_1]

KRI

Vpliv alkohola na presnovo in transport folatov privede do sideroblastne (motnja v utilizaciji železa) in megaloblastne anemije (pomanjkanje B12).

Ti učinki po prenehanju uživanja alkohola kmalu izginejo.

Trombocitopenija in vakuolizacija prekurzorjev rdečih in belih krvnih celic so posledica zaviralnega učinka etanola na kostni mozeg.

 

IMUNSKI SISTEM

V krvi kroničnih alkoholikov so pogosto prisotna avtoprotitelesa.

Novejše raziskave dokazujejo, da so morda najbolj usodna obolenja alkoholikov pravzaprav posledica avtoimunih dogajanj.

 

KANCEROGENI POTENCIAL ALKOHOLA

Kronično uživanje alkohola je povezano z večjo obolevnostjo za rakom ustne votline, žrela, grla, požiralnika in jeter.

Mehanizmi delovanja bi bili lahko v spremembah nivoja estrogena, podobno kot pri dojki, ali pa v motnjah poprave DNK.

 

RAZLIKE MED SPOLOMA

Ženske in moški razvijajo različne vzorce odvisnosti.

Aktivnost alkoholne dehidrogenaze je znižana v želodčni sluznici žensk, posledično je koncentracija alkohola v njihovi krvi višja ob enaki popiti količini alkohola na enoto telesne teže.

Ženske pogosteje razvijejo cirozo jeter in obolevajo za alkoholno kardiomiopatijo ob enakem ali celo nižjem relativnem vnosu alkohola kot moški.

Tudi prizadetost živčevja, tako centralnega kot perifernega, je pri ženskah večja.

Najpomembnejše skupine zdravilnih učinkovin, s katerimi prihaja do signifikantnih interakcij z alkoholom, so: opioidni analgetiki, nesteroidne protivnetne učinkovine, triciklični antidepresivi, antipsihotiki, antikonvulzivi, hipnotiki, anestetiki, antihistaminiki, peroralni antidiabetiki, peroralni antikokoagulanti in tudi mnoge nedovoljene droge.

Pri opisanih tako farmakokinetičnih kot tudi farmakodinamičnih interakcijah moramo

Preglednica 1: Uživanje alkohola in stopnja nevarnosti za razvoj odvisnosti.

 

Zmerno uživanje alkohola	Pogostost vnosa in posledice
Potencialne možnosti za vnos škodljive količine alkohola	Ženske: manj kot 2-3 pijače na teden, oziroma manj kot 14 pijač na teden. Moški: v povprečju 3-4 pijače/dan in manj kot 21 pijač na teden. Najmanj 1 dan brez uživanja alkohola. Noben dan več kot 5 pijač.
Prepovedano uživanje alkohola	Otroštvo, nosečnost, vožnja z avtomobilom, terapija, predhodna genetska predisponiranost za alkoholizem.
Odvisnost alkohola
Rizična stopnja	Uživanje alkohola (stalno), vendar še ni psiholoških, zdravstvenih in socialnih posledic, individualna predisponiranost.
Škodljivo uživanje alkohola	Organske poškodbe, socialne in psihološke težave , odvisnost še ni popolna.
Odvisnost	Izguba kontrole nad zaužito količino alkohola.

BIOMARKERJI ALKOHOLIZMA

Pri diagnostiki in spremljanju škodljive rabe alkohola so biokemijski označevalci pomembna dopolnilna informacija.

So pokazatelji dolgoročnih škodljivih vplivov etanola in njegovih presnovnih produktov:

CDT, GGT, AST, GLDH in MCV.

Diagnostično občutljivost je možno zvišati z uporabo kombinacij dveh ali več označevalcev

CDT je specifičen kazalec alkoholizma, ki ga v gorenjskem prostoru zdravniki še ne uporabljajo pogosto

 

 

TRANSFERIN Z ZMANJŠANO VSEBNOSTJO OGLJIKOVIH HIDRATOV (CDT)

• Izoforme transferina (disialo-, monosialo- in asialotransferin).

• Ljudje, ki dnevno popijejo več kot 60 g etanola imajo v serumu ali plazmi

zvišane vrednosti CDT.

• Naročniki so predvsem splošni zdravniki in/ali specialisti medicine dela in športa.

SOA ima različne intenzivnosti in je heterogena motnja: zato ne obstaja en sam najboljši program zdravljenja, ampak je nujno, da obstaja spekter različno intenzivnih programov – odvisnim ljudem namreč v različnih fazah odvisnosti pomaga različen tip intervenc.

Spreminjajo se  metode in programi zdravljenja, ki  postajajo vedno bolj prilagojeni potrebam posameznika.