Internistična torakoskopija je minimalno internistični poseg, ki omogoča pregled plevralnega prostora ter diagnostične ter tudi nekatere terapevtske posege v njem. Poseg opravi specialist pnevmolog v lokalni anasteziji z enim vstopnim mestom, redkeje z dvema. Indikacije pri stopenjskem diagnosticiranju plevralnega izliva in drugih bolezni plevre, redkeje pri diagnosticiranju intersticijskih pljučnih boleznih in spontanem pnevmotoraksu. Opravlja se jo tudi pri drenaži zapletenega parapnevmotičnega izliva ter pri začetnem empiemu s fibroznimi in še neožiljenimi septi. Pri bolnikih s plevralnim izlivom je potrebno predhodno plevralni izliv punktirati in ga poslati na biokemične, mikrobiološke in citološke preiskave (Rozman, Debeljak, Kern, 2011).
Pri tej preiskavi se odvzamejo koščki plevralnega tkiva, ki se jih pregleda citološko, histološko in bakteriološko. Namen preiskave je bolje spoznati vzrok, naravo in obseg bolezni (Bolnišnica Golnik, 2008).
Najpogosteje se torakoskopija izvaja pri stopenjskem diagnosticiranju plevralnega izliva ob sumu na malignom plevre (Rozman et al., 2011).
- REŠEVANJE PROBLEMA S PODROČJA ZN
Postopek preiskave:
Preiskava se opravi v endoskopiji, v sterilnem okolju. Pacient leži na zdravem boku ter predhodno dobi lokalno anestezijo. Nato se mu z iglo vpihne zrak v plevralno votlino in obenem se opravi rentgenska slika. Intravenozno dobi zdravila proti bolečinam. Na mesto kjer uvedemo torakoskop (stranski del prsnega koša) z iglo napravimo lokalno omrtvičenje in skozi majhno ranico uvedemo torakoskop. Z njim pogledamo plevralno votlino, posrkamo tekočino, odvzamemo delce spremenjene rebrne mrene. Nato skozi ranico vstavimo cevko, s katero posrkamo zrak in tekočino. Če je potrebno v plevralno votlino vpihamo smukec, ki prepreči ponovno nabiranje plevralnega izliva (plevrodeza). Nato pacient ostane še nekaj ur do nekaj dni na intenzivnem oddelku, v plevralni votlini ima drenažo, ki odvaja zrak in plevralni izliv, po posegu se še opravi RTG prsnega koša (Bolnišnica Golnik, 2008).
Možni zapleti med in po torakoskopiji:
- Težji zapleti: empiem, bronhoplevralna fistula, podaljšan čas drenaže, predrtje prepone, nerazpenjanje pljuč kljub plevralni drenaži in hujša krvavitev ob biopsiji
- Lažji zapleti: podkožni emfizem, kratkotrajno povišana telesna temperatura, prehodna hipotenzija ali hipoksemija med preiskavo, bradikardija, pnevmomediastinum ter blažja krvavitev ob biopsiji
Najpogosteje se od naštetih zapletov pojavi podkožni emfizem (Rozman et al., 2011).
- KRITIČNO MNENJE
Na oddelku na Golniku je potrebno po klinični poti predhodno imeti pripravljeno dokumentacijo pacienta, ki obsega popis bolezni z anamnezo in kliničnim pregledom, terapevtska lista, do 3 dni stara rtg slika pljuč pregledna in stranska (če ni bil bolnik pred posegom izpraznilno punktiran), CT prsnega koša. Potrebni so tudi citološki, bakteriološki, biokemični izvidi plevralnega izliva; rdeča, bela krvna slika, trombociti, PČ, INR, testi funkcije jeter, serumski kreatinin, serumski elektroliti, EKG, pljučna funkcija, 15 malih nalepk z bolnikovimi podatki, pripravljena in podpisana napotnica za histološki pregled, podpisano soglasje s pojasnilom o posegu ta torakoskopijo ter imeti mora izmerjene vitalne funkcije pred preiskavo. Potrebno je še poskrbeti, da pacient pred preiskavo ne dobi antikoagulantne terapije in gre na preiskavo v pižami (Bolnišnica Golnik, 2008).
Po preiskavi pa je potrebna ustrezna oskrba na bolniškem oddelku. Bolnik mora relativno mirovati (lahko gre na sobni WC), izvaja se nadzor vitalnih funkcij dve uri po posegu (4×15 min, 2x na 30 min, nato še 2x do večera: pulz, krvni tlak, saturacijo, frekvenco dihanja), potrebno je nadzorovati možnost pojava simptomov in znakov zapletov preiskave (težko dihanje, bolečina, hemoptize, potenje, občutek vročine, znaki krvavitve, podkožnega emfizema) in se zabeležijo ob vsakem nadzoru vitalnih funkcij. Izvaja se dodaten nadzor bolnika po navodilih zdravnika, izvaja se nadzor nad torakalno drenažo 2x na izmeno (zabeleženo je če je drenaža aktivna ali neaktivna), zabeležena mora biti količina plevralnega izliva na terapevtskem listu in označeno na plevrovaku, izvedena je preveza torakalnega drena po standardu ter načrt ZN mora biti prilagojen odrejenemu relativnemu mirovanju (standard zdravstvene nege, 2008).
LITERATURA:
Bolnišnica Golnik. Pisna privolitev bolnika z razlago zdravnika za diagnostično torakoskopijo; 2008.
Rozman A, Debeljak A, Kern I. Torakoskopija – analiza 129 posegov. Zdrav Vestn. 2011; 80:546-552.
Standard zdravstvene nege. Zagotavljanje varnosti pacienta ob invazivnem posegu – torakoskopija. Bolnišnica Golnik; 2008.