Miokardni infarkt oziroma akutni miokardni infarkt, bolj znan pod izrazom (akutna) srčna kap ali srčni napad, je ena izmed 3 oblik akutnega koronarnega sindroma.
Dejavniki tveganja za miokardni infarkt so predhodne bolezni srca in ožilja, starost, kajenje, povečan krvni pritisk, sladkorna bolezen, debelost,…
Nastane zaradi nestabilnega aterosklerotičnega plaka in posledične tromboze, ki zoži ali popolnoma zapre svetlino venčne arterije. To pa privede do odmrtja srčne mišice.
Samo diagnozo potrdi preiskava elektrokardiogram (EKG). Določiti pa je potrebno tudi označevalce srčne (miokardne) mrtvine.
Zdravi se z antitrombotičnimi in antiishemičnimi zdravili, v nekaterih primerih pride v poštev ponovni vzpostavljanje pretoka krvi.
Klinična slika miokardnega infarkta:
Simptomi:
- pekoč občutek tiščanja,
- huda, topa bolečina, za prsnico z izžarevanjem v ramena in roke, lahko tudi v vrat in trebuh, redkeje v hrbet med lopatici,
- slabost, bruhanje, potenje,
- začetek bolečine med mirovanjem, zelo redko med telesno obremenitvijo,
- bolečina neodvisna od dihanja, kašljanja, položaja telesa in pritiska na prsni koš,
- bolečina vztraja več kot pol ure in po nitratnih zdravilih ne popusti.
Približno petina ljudi ob srčnem infarktu ne občuti bolečin, prisotni pa so drugi simptomi, npr. težka sapa, šibkost, potenje in bledica. Takemu srčnemu infarktu pravimo nemi srčni infarkt (Pirš, Krevel, Kocjan, Lodrant, et. al., 2007).
Znaki:
- prestrašenost, nemir, bledica,
- hladna znojna koža,
- nizek ali visok arterijski tlak,
- tahikardija ali bradikardija,
- možne motnje ritma.
Možni so pa so tudi zapleti, kot so: šokovno stanje, motnje ritma, pljučni edem in zastoj srca.
REŠEVANJE PROBLEMA S PODROČJA ZN
Zdravljenje bolnikov s sumom na miokardni infarkt začne zdravnik že na terenu (ko prispejo reševalci na dom bolnika), še pred prihodom v bolnišnico. Priporočljivo je, da bolnik vzame tablete acetilsalcilne kisline (Aspirin), če pa jo ni, mu jo da zdravnik. Bolnik dobi tudi nitroglicerin (Nitrolingual) pod jezik, kisik po maski in morfij intravenozno.
Po vsem tem sledi urgenten prevoz v bolnišnico, med katerim je bolnik priključen na elektrokardiografski (EKG) monitor, kisik, ima periferni venski kanal in možnost takojšnje defibrilacije in oživljanja.
V bolnišnici se zdravljenje nadaljuje na podlagi EKG delitve infarkta- z dvigom spojnice in brez dviga spojnice.
Infarkt z dvigom spojnice (bolečina traja manj kot 12ur) potrebuje čimprejšnjo, popolno ter obstojno ponovno vzpostavitev pretoka krvi bodisi s trombolizo (raztapljanjem strdka) ali s perkutno koronarno intervencijo (mehanično odpremo venčne arterije prek katetra vstavljenega skozi arterijo). Infarkt brez dviga spojnice pa se oceni tveganje za razvoj koronarnih zapletov in bolj ogroženi dobijo dodatno antitrombotično zdravljenje. Ti bolniki so kandidati za zgodnji invanzivni pristop, ki vključuje koronografijo (slikanje venčnih arterij in perkutno ali kirurško (žilni bypass) revaskularizacijo že v 1 do 3 dneh po sprejemu v bolnišnico.
Po odpustu iz bolnišnice bolnik z miokardnim infarktom potrebuje rutinsko in večinoma doživljenjsko jemati zdravila, za katera je dokazano, da izboljšujejo preživetje in kvaliteto življenja. Sem spadajo acetilsalcilna kislina (Aspirin), blokatorji receptorjev beta (β-blokatorji, beta blokerji), inhibitorji angiotenzinske konvertaze in statini (če imajo povišane maščobe v krvi). Pri bolniki z dvigom spojnice se uporablja tudi dodatna antitrombotična zaščita.
Zelo pomembno pa je tudi preprečevanje ponovnih infarktov! To pa je: prenehanje kajenja, normalizacija krvnega tlaka in krvnih maščob, uravnavanje krvnega sladkorja, redna in zmerna telesna aktivnost,…
KRITIČNO MNENJE
Pomembna preiskava, ki potrdi samo diagnozo miokardnega infarkta je EKG.
Dejavniki tveganja za nastanek miokardnega infarkta so predvsem kakšne predhodne bolezni srca in ožilja, starost, kajenje, povečan krvni pritisk, sladkorna bolezen, debelost,…
Zdi pa se mi pomembno tudi to, da ljudje znamo prepoznati znake, ki so: prestrašenost, nemir, bledica, nizek ali visok arterijski tlak, tahikardija ali bradikardija, možne motenje ritma,… ter po vsem tem seveda tudi ustrezno reagirati (če smo doma, svojci bolnika pokličejo prvo pomoč). Priporočljivo je, da bolnik vzame tablete acetilsalcilne kisline, če ne mu jo potem da zdravnik, ko prispe do bolnika ter naprej nadaljuje s prvo pomočjo.
Bolniki so zaradi miokardnega infarkta hospitalizirani in jih je potrebno zdraviti in tudi, ko so odpuščeni iz bolnišnice potrebujejo večinoma doživljenjsko jemati zdravila, ki izboljšujejo preživetje ter kvaliteto njihovega življenja.
Po preživelem miokardnem infarktu pa je bolniku potrebno povedati, da je zanj zelo pomembno to, da se izogiba dejavnikom tveganja, ki bi lahko ponovno povzročili miokardni infarkt. Svetujemo mu, da preneha kaditi, redno in zmerno telesno aktivnost,…
VIRI
- Povzeto po: http://sl.wikipedia.org/wiki/Miokardni_infarkt (18. 11. 2013)
- Povzeto po: http://www.drmed.org/strok/nujna_stanja/02/02-01.php (18. 11. 2013)
- Povzeto po: http://www.mercator.si/_files/34648/nekroza.pdf (18. 11. 2013)
- Gorkič. Akutni miokardni infarkt v zdravniški praksi Dostopno na: http://www.dr-gorkic.si/pdf/RAMP.pdf (18. 11. 2013)
- Pirš M, Krevel B, Kocjan M, Lodrant S, Požar S, Grčar L, Koren M. Srčni infarkt (Miokardni infarkt), Mladinska knjiga Založba, 2007 Dostopno na: http://vizita.si/clanek/leksikon/srcni-infarkt-miokardni-infarkt.html (18. 11. 2013)
- Remšak M, Ploj T, Pohar B, Noč M, Horvat M. Zdravljenje akutnega miokarda, 1997 Dostopno na: http://www.medrazgl.si/e107_files/public/datoteke/mr97_4_04.pdf (18. 11. 2013)