Miokardni infarkt

Miokardni infarkt oziroma akutni miokardni infarkt, bolj znan pod izrazom (akutna) srčna kap ali srčni napad, je ena izmed 3 oblik akutnega koronarnega sindroma.

Dejavniki tveganja za miokardni infarkt so predhodne bolezni srca in ožilja, starost, kajenje, povečan krvni pritisk, sladkorna bolezen, debelost,…

Nastane zaradi nestabilnega aterosklerotičnega plaka in posledične tromboze, ki zoži ali popolnoma zapre svetlino venčne arterije. To pa privede do odmrtja srčne mišice.

Samo diagnozo potrdi preiskava elektrokardiogram (EKG). Določiti pa je potrebno tudi označevalce srčne (miokardne) mrtvine.

Zdravi se z antitrombotičnimi in antiishemičnimi zdravili, v nekaterih primerih pride v poštev ponovni vzpostavljanje pretoka krvi.

Preberi več o Miokardni infarkt

Motnje cirkulacije

BOLEZNI POVEZANE Z MOTNJAMI KRVNEGA OBTOKA

Kardiovaskularne bolezni (bolezni srca in krvnih žil) so najpogostejši vzrok smrti odgovorne za kar 40% vseh smrtnih primerov. Še več pa je bolnikov, ki imajo težave zaradi motenega krvnega obtoka. Motnje krvnega obtoka predstavljajo skupek simptomov, ki jim je skupna neadekvatna preskrba s kisikom in hranilnimi snovmi. Klinični znaki motenj krvnega obtoka so: bledost in/ali cianoza, hladnost, bolečina, sčasoma pa tudi izguba občutka.

Preberi več o Motnje cirkulacije