BOLEZNI POVEZANE Z MOTNJAMI KRVNEGA OBTOKA
Kardiovaskularne bolezni (bolezni srca in krvnih žil) so najpogostejši vzrok smrti odgovorne za kar 40% vseh smrtnih primerov. Še več pa je bolnikov, ki imajo težave zaradi motenega krvnega obtoka. Motnje krvnega obtoka predstavljajo skupek simptomov, ki jim je skupna neadekvatna preskrba s kisikom in hranilnimi snovmi. Klinični znaki motenj krvnega obtoka so: bledost in/ali cianoza, hladnost, bolečina, sčasoma pa tudi izguba občutka.
CEREBROVASKULARNA BOLEZEN
Je seštevek hitro razvijajočih se znamenj žariščne ali difuzno motene možganske funkcije, ki je žilnega izvora. Bolezen se lahko kaže z znamenji manj opazne difuzne možganske ateroskleroze ali pa z dramatično sliko možganske kapi.
Vsekakor je najhujša in končna faza v razvoju CVB možganska kap – cerebrovaskularni inzult (ICV). Bolezen ima izrazite destruktivne posledice za zdravje, uničuje osebnostno integriteto, telesno in duševno zdravje, možnost komuniciranja in neodvisnosti.
Možg.-žilne bolezni so zelo pogoste v današnjem svetu (70,0 %), in po vzroku smrti so na prvem mestu prav zaradi samih posledic oz.zaradi možganske kapi. Po pogostnosti sledijo epilepsije, multipla skleroza, degenerativne bolezni živčnega sistema.
Cerebrovaskularne bolezni se klinično manifestirajo z zelo široko paleto znakov:
Možganska kap (cerebrovaskularni insult) je nenadni žariščni izpad določenih možganskih funkcij zaradi akutne zmanjšane prekrvljenosti (ishemije) dela možganov ali možganske krvavitve.
Možgani niso več zadostno oskrbovani s kisikom in glukozo in v prizadetem območju možganske celice zato odmrejo.
Odvisno od možganskega predela, ki je prizadet, izpadejo določene možganske funkcije.
Vzrok možganske ishemije so navadno degenerativne spremembe na stenah žil ali krvni strdek, ki zaide v možgane.
V razvitem svetu je možganska kap eden od poglavitnih vzrokov smrti in invalidnosti.
Pri možganski kapi pride do nenadnega nastopa več simptomov, ki postajajo postopoma ali v intervalih izrazitejši.
Preberi več o Možganska kap CVI