Z antikoagulacijskimi zdravili vplivamo na delovanje koagulacijskih faktorjev in tako preprečimo nastanek strdkov. Uporabljamo jih za zdravljenje in preprečevanje različnih tromboemboličnih bolezni. Antikoagulacijska zdravila, ki jih trenutno v vsakdanji klnični praksi, so standardni (nefrakcionirani) in nizkomolekularni heparini ter kumarini. Heparine uporabljamo za akutno zdravljenje trombotičnih zapletov in v nekaterih primerih, ko zaradi različnih razlogov začasno prekinemo zdravljenje s kumarini.
V Sloveniji sta na voljo dve obliki kumarinov: varfarin (MAREVAN) in acenokumarol (Sintrom). Kumarine uporabljamo za kronično antikoagulacijsko zdravljenje. Odmerjanje kumarinov je individualno. Potrebno je redno laboratorijsko in klinicno preverjanje bolnikov, ki jih prejemajo.
Antikoagulacijsko zdravljenje vedno spremljajo zapleti, predvsem krvavitve in tromboembolije. Na metabolizem kumarinov vplivajo številni genetski dejavniki in dejavniki okolja (zdravila, prehrana in spremljajoče bolezni).
AK zdravila uporabljamo za preprečevanje možganske kapi pri atrijski fibrilaciji, zdravljenje in preprečevanje venske tromboze in pljučne embolije ter za preprečevanje možganske kapi in trombozne zaklopke ob umetni srčni zaklopki.
AK zdravila preprečijo normalno strjevanje krvi in tako ovirajo nastajanje strdkov. Kri pa se ne more popolnoma strditi tudi tedaj, ko je to nujno – v primeru krvavitve.
Zdravilo se jemlje enkrat dnevno, pozno popoldne ali zvečer!
1 NAJPOGOSTEJŠI bolniki, katerim se predpiše antikoagulantno zdravljenje
- BOLNIKI Z ATRIJSKO FIBRILACIJO
Atrijska fibrilacija je najpogostejša motnja srčnega ritma in je povezana z večjim tveganjem za nastanek možganske kapi. Možgansko kap utrpi 4,5 % bolnikov z atrijsko fibrilacijo letno, kar je šestkrat pogosteje kot pri enako starih bolnikih, ki te motnje srčnega ritma nimajo. Sočasna prisotnost srčnega popuščanja, arterijske hipertenzije, sladkorne bolezni in starost nad 75 let povečujejo tveganje za možgansko kap. Najbolj pa so ogroženi bolniki, ki so že doživeli možgansko kap ali prehodni ishemični napad, saj je pri njih tveganje za ponovno možgansko kap 12 % letno. Antikoagulacijsko zdravljenje s kumarini tveganje za možgansko kap zmanjša za 70 %.
- BOLNIKI Z UMETNIMI SRČNIMI ZAKLOPKAMI
Tveganje za možgansko kap in arterijsko embolijo je posebno veliko pri bolnikih z umetnimi srčnimi zaklopkami. Poleg tega so ti bolniki ogroženi tudi za nastanek tromboze na umetni zaklopki. Brez antikoagulacijskega zdravljenja utrpi embolični dogodek ali trombozo na umetni zaklopki 10-30 % bolnikov letno. Zdravljenje s kumarini zmanjša tveganje za trombembolijo na 1-4 % letno.
- BOLNIKI Z VENSKIMI TROMBEMBOLIZMI
Če venske tromboze ne zdravimo z antikoagulacijskimi zdravili lahko pri več kot polovici bolnikov nastane pljučna embolija, ki je v več kot 10 % smrtna. Nezdravljeni venski trombembolizmi se lahko v prvem mesecu ponovijo kar pri 40 % bolnikov. Antikoagulacijsko zdravljenje zmanjša tveganje za ponovitev venskih trombembolizmov za približno 80 %.
2 vpliv različnih dejavnikov na učinek marevanov
Marevan je najpogosteje predpisano zdravilo za dolgotrajno antikoagulacijsko zdravljenje in hkrati povezano s pogostimi zapleti zdravljenja.
Klinični učinek Marevana se izraža kot podaljšanje protrombinskega časa (PC). V klinični praksi ga spremljamo preko merjenja mednarodno umerjenega razmerja (INR). Zaradi ozkega terapevtskega okna varfarina je pri zdravljenju bolnika na terapiji z Marevanom, tudi če je ta urejena, zelo pomembno poznavanje in upoštevanje dejavnikov, ki vplivajo na učinek le-tega zdravila.
Sprememba v bolnikovem življenjskem slogu, patofiziološkem stanju ali terapiji z zdravili lahko vodi do spremenjenega učinka Marevana.
3 mehanizem delovanja marevana
Marevan je kompetitivni inhibitor vitamin K epoksid reduktaze (VKOR), ki katalizira redukcijo vitamina K epoksid do vitamina K. Vitamin K, ki ga vnašamo s hrano, je kofaktor pri y-karboksilaciji oz. aktivaciji faktorjev strjevanja krvi. Pri tem se vitamin K oksidira v vitamin K epoksid, ki se lahko regenerira z vitamin K epoksid reduktazo.
Marevan torej zmanjša sposobnost regeneracije vitamina K v telesu. Posledično se zmanjša aktivacija faktorjev strjevanja krvi, kar posredno zavira koagulacijo krvi oz. podaljša protrombinski cas. V primeru, ko se poveča vnos vitamina K (npr. z uživanjem hrane bogate z vitaminom K), se tudi regeneracija vitamina K poveča, kar zmanjša učinek Marevana. Zato bolnikom svetujemo, da imajo konstanten vnos vitamina K.
4 UKREPI
| NA PREDČASNO KONTROLO JE POTREBNO PRITI, ČE SE OPAZI:
· Krvavitev v očesno veznico · Krvavitev iz nosa · Krvavitev iz dlesni · Podkožne krvavitve · Krvavitve iz ran, ki se ne zaustavijo same · Menstrualno krvavitev, ki je močnejša kot običajno |
TAKOJ JE POTREBNO OBISKATI OSEBNEGA ALI DEŽURNEGA ZDRAVNIKA, ČE SE OPAZI:
· Krvav ali temno rjav urin · Krvavo ali črno blato · Bruhanje ali izkašljevanje krvave ali rjave vsebine · Hud glavobol, ohromelost udov ali motnje zavesti · Hudo krvavitev iz rodil |
| Če je prišlo do driske, povišane telesne temperature, poslabšanja delovanja srca in jetrnih bolezni, je potrebno na vse to opozoriti zdravniku! |
LITERATURA
- Klinična farmacija; ANTIKOAGULANTNA TERAPIJA, Golnik 2011, Zbornik prispevkov
- Šola antikoagulacijskega zdravljenja, Ljubljana 2013 – http://trombo.net/
- Klasinc M., Rozman M., Kisner N., Verčko Pernat S. Zdravstvena nega 3, 2007, Založba Pivec