Kri predstavlja tekoče telesno tkivo, na katerem se odražajo fizične (biološke) spremembe zdravstvenega stanja posameznika. Zato je kri poleg urina najpogosteje uporabljena tkivna tekočina za laboratorijske analize. S krvnimi preiskavami lahko ugotavljamo  zdravstvene oziroma bolezenske spremembe v telesu.

Izvidi krvnih preiskav odkrivajo zgodnje simptome fizičnih sprememb, izražajo razplet obstoječega obolenja in obseg odgovora na zdravljenje.

Odvzem krvi je invaziven diagnostični poseg, pri katerem pridobimo vzorec krvi za laboratorijske preiskave.

Medicinska sestra potrebuje za varen in učinkovit odvzem krvi znanja iz anatomije in fiziologije ožilja, poznati mora kriterije za izbiro žile, metode odvzema in zaplete v zvezi z odvzemom krvi.

1       plinska analiza krvi

Kadar je željeno dobiti življenjsko pomembne podatke o kislinsko-bazičnem ravnovesju krvi pacienta o funkcijskem stanju pljuč in prenašalni sposobnosti krvi za kisik ter koncentraciji nekaterih pomembnih elektrolitov in metabolitov, je potreben odvzem krvi iz arterije. Odvzem krvi iz arterije zahteva večjo usposobljenost kot odvzem iz vene. Pacienti, ki potrebujejo odvzem arterialne krvi, so pogosto zelo bolni, kar zahteva izkušen pristop.

Najpogosteje se kri vzame iz lažje dostopnih arterij (radialne, brahialne ali femoralne) ali iz vzpostavljene periferne arterijske poti, kadar potrebujemo pogoste vzorce.

1.1     POSTOPEK JEMANJA ARTERIJSKE KRVI

• Potrebujemo namensko brizgalko z ustreznim antikoagulantom (liofiliziran litijev heparinat). Če bi dodali raztopino heparina, ni ustrezen, ker ima zaradi ionskih sprememb, ki jih povzročajo neustrezni heparini, za posledico lažne prenizke izmerjene vrednosti.
• Vedno je potrebno odvzeti s strani proizvajalca brizgalke predpisano količino krvi.
• V brizgalki ne sme biti zraka, ker pride do izmenjave plinov med zračnim mehurčkom in krvjo, ki narašča s hranjenjem takega vzorca. Zato moramo morebitne mehurčke zraka obvezno iztisniti iz brizgalke takoj po odvzemu krvi in pred premešanjem vzorca z antikoagulantom.
• Kri ne sme biti strjena; že mikroskopsko majhni strdki motijo izvedbo preiskave. Mešanje krvi in antikoagulantnega sredstva je v brizgalki brez zraka bolj zahtevno. Brizgalko najprej petkrat obrnemo okoli njene višine za 360 stopinj, nato jo še enkrat petkrat zavrtimo med dlanmi.
• Če se analiza arterijske krvi opravi v 15 min. po odvzemu , vzorca ni potrebno ohlajati. Če pričakujemo, da bo čas od odvzema do izvedbe preiskave daljši od 15 min., moramo s hlajenjem vzorca na 0 do 4stopinje Celzija preprečiti presnovne procese v krvi in prehajanje plinov skozi stene plastičnih brizgalk. Ohlajeno kri je potrebno analizirati najkasneje v 1 uri.
• Neupoštevanje navodil privede do sprememb sestave plinov v odvzeti krvi in do nerealnih rezultatov.

 

1.2     Izvedba dela

Preverimo osebne podatke pacienta. Pacientu obrazložimo postopek oziroma  namen odvzema krvi in si pridobimo soglasje za izvedbo posega. Pacient iztegne roko z dlanjo navzgor nato podložimo še svitek pod zapestje.

Otipamo potek radialne arterije ter naredimo Allenov preizkus. Razkužimo roke ter odpremo zavitke s pripomočki. Na roke si nadenemo zaščitne rokavice in z alkoholnim zložencem 2-krat razkužimo predvideno mesto vboda,  krožno od sredine navzven (5 cm premera). Razmaknemo kazalec in sredinec in ju položimo na potek arterije distalno in proksimalno od predvidenega mesta vboda.

Rahlo pritisnemo, da pridržimo arterijo in preprečimo izmikanje ob vbodu. Vbodemo pod kotom 45 do 60 stopinj in z občutkom previdno potiskamo iglo v globino. Ob pravilnem vbodu v arterijo kri sama priteče v namensko brizgalko do zahtevane količine.

Izvlečemo iglo in istočasno na vbodno mesto pritisnemo s suhim sterilnim tamponom. Pritisk vzdržujemo najmanj 5 minut. Konico igle prislonimo k suhemu zložencu in izpraznimo morebitne zračne mehurčke iz brizgalke. Odstranimo iglo in namestimo zamašek ali pa na iglo namestimo tesnilno gumo. Brizgalko z zatesnjeno  iglo večkrat obrnemo za 360 stopinj in zavrtimo med dlanmi. Brizgalko po potrebi odložimo v ledeno vodo. Preverimo vbodno mesto in nanj prilepimo zloženec. Snamemo rokavice in si razkužimo roke. Vzorec označimo in ga takoj pošljemo v laboratorij. Ker smo se dotikali predmetov ponovno razkužimo roke. Odvzem in čas odvzema zabeležimo v pacientovo dokumentacijo.

 

2       literatura

• Rozman M., Kisner N., Klasinc M., Verčko Pernat S. Zdravstvena nega 3, 2007, Založba Pivec
• Šmitek J., Krist A. Venski pristopi, odvzem krvi in dajanje zdravil. UKC, 2008. Univerzitetni klinični center Ljubljana
• Standardi zdravstvene nege KOPA Golnik