Rane delimo na akutne in kronične. Kronična rana je rana, ki se ne zaceli v šestih tednih, vendar je normalnega celjenja sposobna.
Kronične rane lahko delimo v podskupine in sicer:
- Razjede zaradi pritiska,
- Razjede zaradi malignega obolenja.
- Arterijske in venske razjede in
- Diabetične razjede.
Normalno celjenje ran poteka v štirih fazah:
- Hemostaza in vnetna faza celjenja se začneta takoj po poškodbi,
- Poliferativna faza se začne po dveh do štirih dneh,
- Faza diferenciacije in zorenja pa po šestih do desetih dneh, med katero teče tudi epitelizacija.
Lahko pride tudi do okužbe rane in ishemije, kar sta glavna razloga za motnjo normalnega celjenja, posredno pa lahko na normalno celjenje vplivajo sladkorna bolezen, obsevanje, debelost, motnje imunskega sistema, poškodbe, opekline, nekatera zdravila,…
Cilji zdravljenja kronične rane so: čimprejšnji povratek v domače okolje, čimboljše celjenje rane ter čimvišji nivo kakovosti življenja. Za dosego teh ciljev je potreben multidisciplinaren in celostni pristop k zdravljenju, ki obsega ustrezno primarno oskrbo rane in njenih zapletov, zdravljenje pridruženih bolezni, ustrezno nego in toaleto rane ter lajšanje bolečin.
1 REŠEVANJA PROBLEMA S PODROČJA ZN
Kako ravnamo pri oskrbi kronične rane:
- Bolnika moramo obravnavati celovito, z vsemi njegovimi potrebami. Za celjenje ran je pomembno, kaj se dogaja pod oblogo.
- Pomembna je pravilna toaleta, kajti rano je potrebno ob vsaki oskrbi umiti ali s tekočo pitno vodo (prhanje), fiziološko raztopino. Važno je da je ta tekočina enake temperature, kot je telesna temperatura.
- Rane ne čistimo z atiseptiki ali cititoksičnimi snovmi. Za močno gnojno rano se uporablja vodikov peroksid. Izperemo ga z desetkratno količino fiziološke raztopine.
- Iz rane je potrebno odstraniti vse morebitne ostanke mazil in nekritično tkivo.
- Da je omogočeno celjenje rane, je potrebno vzdrževati vlažno okolje rane, kar nam zagotavljajo sodobne obloge, če je potrebno pa vlago dodajamo v obliki gela fiziološke raztopine.
- Ob upoštevanju dejavnikov, kot so faza celjenja rane, simptomi rane, količina izcedka, izberemo primerno oblogo za rano. Sodobne obloge lahko pustimo na rani tudi od štiri do pet dni, kar omogoča da ima rana mir, ki ga potrebuje za uspešno celjenje.
- Pomemben del same oskrbe je tudi nega v okolici razjede, s čimer se preprečujejo dermatitisi, infekcije in večje razjede zaradi maceracije kože. Najprimernejša je uporaba cinkove paste na koži brez rdečine in hidratantnih krem pri pordeli, vneti koži v okolici razjede.
- Pomembno je tudi izvajanje drugih aktivnosti, ki pripomorejo k celjenju rane. Pri pacientih z vensko golenjo razjedo je nujna potreba po pravilnem načinu kompresijskega povijanja goleni (stegen), hoji in telovadbi. Poudarek je tudi na skrbi za druge bolezni, ki vplivajo na celjenje ran. (Koren, 2005)
Sodobne obloge za rane:
Materiale delimo na primarne in sekundarne. Primarni so tisti, ki so v stiku z rano, saj jih položimo neposredno na rano. Sekundarni pa so tisti materialni, ki so namenjeni za oskrbo rane in jih uporabljamo za prekrivanje in pričvrstitev primarnih materialov. Ti morajo biti vpojni, zagotavljati morajo vlažno okolje in zaščite rane ter tudi okolice.
Razvrstitev materialov za oskrbo rane:
- Vazalinske, parafinske ter druge nelepljive sterilne obloge (Grasolind, Adaptic),
- Obloge z zdravilnimi dodatki (Mesalt, Aktisorb Plus),
- Polprepustni filmi (OpSite Flexigrid, Tegaderm),
- Hidrokoloidni (Granuloflex),
- Obloge iz poliuretenske pene (Allevyn, Cutinova Thin),
- Zapolnitveni materiali za globoke rane (Allevyn Cavity),
- Hidrogeli (Hydrosorb, IntraSite Gel),
- Obloge iz alginata (Tegagen),
- Metalizirane obloge (Aluplast, Silveron) in
- Obolge za zmanjševanje brazgotin (Cica Care).
Cilji prekrivanja rane s sodobnimi oblogami so:
- Odstranitev eksudata in toksičnih produktov,
- Vzdrževanje vlažnega okolja za celjenje rane,
- Omogoča izmenjavo plinov,
- Zagotavlja zadrževanje toplote,
- Ščiti pred sekundarno okužbo,
- Omogoča zamenjavo obloge,
- Ne vsebuje škodljivih snovi, v rani na razpade.
- Pri oskrbi kronične rane se mi zdi zelo pomembno, da rano pri pacientu opazujemo vsak dan in glede na stanje rane pravilno reagiramo oziroma jo oskrbimo. Pri oskrbi rane nam je lahko v veliko pomoč pacientova dokumentacija, kjer piše lokacija rane ter kako rano pravilno oskrbeti (pravilna izbira sodobne podlage za rane).
Vendar pa lahko žal pride tukaj do »križenja«. V kliničnem okolju sem že doživela primer, ko nam je bilo povedano s strani medicinske sestre kako moramo pri pacientu oskrbeti kronično rano (razjede zaradi pritiska), ko pa smo preverili v njegovi dokumentaciji, je bilo napisano drugače. Iz tega primera sem se naučila veliko. In sicer, da moramo vedno za kakšno takšno stvar in tudi za kaj drugega pogledati v dokumentacijo pacienta in se ravnati po njej, to kar piše tam ter, da če opazimo kakšno »križanje«, nanj opozorimo. S tem na nek način zaščitimo tudi sami sebe.
Pri sami oskrbi je zelo pomembno, da delamo s sterilnim materialom, saj je postopek aseptični. Oskrbo kronične rane tudi dokumentiramo.
VIRI
- Rozman M, Kisner N, Klasinc M, Verčko Pernat S. Zdravstvena nega 2, Maribor 2006
- Povzeto po strani: http://www.medenosrce.net/pogled.asp?ID=810 (21. 1. 2013)
- Povzeto po strani: http://www.medenosrce.net/pogled.asp?ID=2806 (21. 1. 2013)
- Koren M, Kronična rana, 2005 Dostopno na: http://www.pomurske-lekarne.si/si/index.cfm?id=1665 (21. 1. 2013)
- Oskrba rane in uporaba oblog, november 2007 Dostopno na: https://www.zdravstvena.info/vsznj/oskrba-rane-in-uporaba-oblog/ (21. 1. 2013)
- Dobnikar B, Djekić B. Sodobni pristopi pri obravnavi kronične rane v patronažni zdravstveni negi. Obzornik Zdr. N. 2007 Dostopno na: http://www.obzornikzdravstvenenege.si/Celoten_clanek.aspx?ID=56d4e321-ac2b-4989-b98a-41789b7b57dc (21. 1. 2013)