Alergija je prekomeren odziv našega imunskega sistema na nek sicer neškodljiv dražljaj iz okolja. Tak dražljaj imenujemo alergen, kar je pravzaprav širši pojem za različne dejavnike. Med najpogostejše alergene prištevamo cvetni prah, živalsko dlako, pršice, nekatere vrste hrane (jagode, kivi, arašidi, soja, mleko …), različne kovine, pike žuželk ipd. Naše telo lahko pride v stik z alergeni preko kože, dihal, sluznic ali prebavil in ob tem se v njem prične burna reakcija, v kateri sodelujejo prekomerno aktivne celice imunskega sistema. Pri alergijskem odzivu se iz njih sprošča histamin, ki je povzročitelj vnetnih reakcij in je tako neposredno odgovoren za vse znake alergije (Cafuta, 2010).
REŠEVANJE PROBLEMA S PODROČJA ZDRAVSTVENE NEGE
Skrb in odgovornost negovalnega osebja do kritično bolne osebe z alergijsko reakcijo je pogojena z visoko stopnjo znanja in usposobljenosti za pravilno, pravočasno, natančno in profesionalno ukrepanje. Zaradi izvajanja več aktivnosti hkrati pacienta obravnava več oseb. Terapevtske postopke izvajamo po naročilu zdravnika. Medicinska sestra pacienta opazuje in ocenjuje njegovo stanje, načrtuje, izvaja in vrednoti negovalne in terapevtske ukrepe ter prepoznava zaplete in odgovore na negovanje in zdravljenje (Galun, 2009).
Postopki in posegi, ki jih medicinska sestra izvaja pri pacientu z alergijsko reakcijo so merjenje srčnega utripa, merjenje dihanja, merjenje krvnega tlaka, namestitev venske kanile in dovajanje infuzij po naročilu zdravnika, aplikacija medikametozne terapije, merjenje nasičenosti kisika v krvi, aplikacija kisika po naročilu zdravnika ter vse druge aktivnosti, ki pripomorejo k boljšem počutju pacienta in njegovi ozdravitvi. Medicinska sestra odvzame kri za krvne preiskave, po naročilu zdravnika posname EKG in pomaga pri diagnostičnih ter terapevtskih postopkih (Galun, 2009).
Medicinska sestra ima glavno vlogo pri prepoznavanju zapletov in odgovorov na negovanje in zdravljenje potrebno je, da pravočasno obvešča zdravnika o nastalih spremembah, hitro ukrepa in stalno nadzoruje delovanje aparatur. Pri alergijskih reakcijah je potreben splošen intenziven nadzor.
Pomembna sta neprekinjeno nadzorovanje stanja pacienta, predvsem življenjskih funkcij (zavesti, dihanja, srčnega utripa, krvnega tlaka), in ocena učinkovitosti terapije. Po aplikaciji terapije mora medicinska sestra spremljati bolnika vsaj 30 min. in ob tem opazovati njegovo trenutno stanje. Bolnika spremljamo na monitorju (Lasič, 2007).
Simptomi alergij so najpogosteje opazni na koži, v obliki drobnih srbečih izpuščajev rdeče barve. Poleg težav, vidnih na koži, se alergijskim simptomom navadno pridružuje še srbenje in solzenje oči, voden izcedek iz nosu ali zamašen nos s posledično oteženim dihanjem. Med znake alergije prištevamo tudi lokalizirane otekline, izrazitejše spremembe na koži, oteženo dihanje, pogosto tudi oteče jezik. Anafilaktični šok, najhujšo obliko alergije, pa spremljajo občutek slabosti, hiter padec krvnega tlaka (zaradi sprostitve gladkih mišic v stenah žil), ki vodi v omedlevico ter slabšo prekrvavljenost organov, ki zaradi tega izgubijo svojo vitalno funkcijo (Cafuta, 2010).
Ob alergijskih reakcijah apliciramo bolniku adrenalin po naročilu zdravnika, ki je zelo pogosto uporabljeno zdravilo v prvi medicinski pomoči. Pri anafilaktičnem šoku apliciramo 0.1 mg adrenalina intravensko. Pomembno je, da nadzorujemo srčni utrip in krvni tlak saj lahko pride do motenj srčnega ritma. Pri otrocih apliciramo 0.1 mg/kg telesne mase raztopine 1:10.000 intravensko 1 do 2 minute. Odmerek adrenalina ponavljamo v presledkih 1 do 2 minuti, pozneje v presledkih 5 do 10 minut. Če je potek hud, in stabilizacijo ne moremo doseči apliciramo trajno infuzijo adrenalina v odmerku od 0.05 do 0.5 mikrograma/kg telesne mase/minuto. Adenalin lahko apliciramo tudi intramuskularno ali subkutano. Vendar moramo upoštevati, da se adrenalin zaradi vazokonstrikcije absorbira počasneje.
KRITIČNO MNENJE
Moje kritično mnenje je, da imajo vsi zdravstveni delavci veliko vlogo pri prepoznavanju ter reševanju znakov alergijskih reakcij. Kot zdravstveni delavci moramo znati prepoznati znake alergijskih reakcij ter primerno ukrepati. Pomembno je tudi, da ljudem svetujemo čemu naj se odrekajo če imajo težave in kako naj se z težavami soočajo ter kdaj naj obiščejo nujno medicinsko pomoč.
LITERATURA
Cafuta E., Ublažimo simptome alergij, 2010 Dostopno na:http://www.nasa-lekarna.si/clanki/clanek/ublazimo-simptome-alergij/
Lasič M., Alergijske reakcije, 2007 Dostopno na:http://dat.si/publikacije/Article/Alergijska-Reakcija/130
Galun S., Naloge medicinske sestre pri različnih šokovnih stanjih pri otrocih. Maribor: Fakulteta za zdravstvo, 2009 Dostopno na:http://sciget.com/Predogled/3397/980691afc72586fe88714f0f3ff77157287490e7
Železnik, D., Ivanuša, A. Standardi aktivnosti zdravstvene nege. Maribor: Visoka zdravstvena šola, 2008