Alergija pomeni, da je oseba preobčutljiva na snovi, ki jih večina ljudi normalno prenese. Ta pretirana reakcija povzroči različne alergijske bolezni. Snovi, na katere so bolniki lahko preobčutljivi, imenujemo alergeni. Da se bolezen razvije, mora biti alergična oseba izpostavljena točno tisti snovi, za katero je alergična. Dejansko sploh ne pride do bolezni, če se alergična oseba lahko povsem izogne alergenu (Klinika Golnik, bl.).
V zadnjih desetletjih je pogostnost alergijskih obolenj v zahodnem svetu ves čas naraščala, trenutno stanje pa nakazuje, da se naraščanje pogostnosti v razvitih državah ustavlja. V Evropi naj bi imelo 35 % populacije vsaj občasno simptome alergijskih bolezni. Zahodni življenjski slog je največji dejavnik tveganja za razvoj alergijskega obolenja. V alergologiji se pogosto uporablja izraz atopija, ki pomeni nagnjenost osebe k razvoju alergijskih bolezni. Ta nagnjenost je povezana predvsem z dednostjo. Če je eden od staršev atopik, je 30 % verjetnost, da bo atopik tudi otrok. V primeru, da sta atopika oba starša, pa verjetnost naraste na 60 % (Klinika Golnik, bl.)
REŠEVANJE PROBLEMA IZ PODROČJA ZN
Ena izmed najpomembnejših metod preprečevanja alergijskih reakcij, oziroma odkiravnja so alergijski testi.
Najbolj uporabna alergološka preiskava je kožno vbodno testiranje alergije. Za testiranje izberemo alergene, za katere po pogovoru z bolnikom sumimo, da so možni povzročitelji težav. Na kožo kanemo kapljico alergena in z lanceto pritisnemo pravokotno na kožo skozi kapljico. Če za alergen ni ustreznega standardiziranega pripravka, testiramo tako, da najprej z lanceto vbodemo v alergen (npr. sadje, zelenjava, meso), nato pa z isto lanceto v kožo. Preiskava je skoraj neboleča in primerna tudi za majhne otroke. Kožne teste ocenjujemo po 15-30 minutah. Alergen, za katerega je bolnik senzibiliziran, povzroči urtiko obdano z rdečim robom. Pozitiven kožni test pomeni, da ima testirana oseba specifična protitelesa IgE proti testiranemu alergenu. To še ne pomeni, da je testirana oseba bolna (Krošnik, bl)
Epikutano testiranje je diagnostični postopek, pri katerem z aplikacijo alergenskega pripravka na omejen predel kože sprožimo pri kontaktno alergijsko senzibilizirani osebi lokalno alergijsko reakcijo – miniaturni ekcem. Metoda je temelj diagnostike kontaktnega alergijskega dermatitisa (eczema vulgare) in prvi pogoj uspešnega zdravljenja tega obolenja. Postopek testiranja je na videz preprost, vendar zahteva precej izkušenj. Epikutano testiramo bolnike s klinično diagnozo kontaktnega alergijskega dermatitisa, zaradi verifikacije diagnoze in opredelitve vzročnih alergenov, kot tudi bolnike s sekundarno ekcematizacijo drugih dermatoz; včasih se odločamo za to preiskavo tudi pri etiološko nejasnih primerih drugih ekcematoidnih dermatoz, kot tudi pri sumu na kontaktni alergijski stomatitis (Lunder, 2010).
Alergeni za epikutano testiranje morajo biti pripravljeni v takih koncentracijah, da normalne kože ne dražijo in ne izzovejo toksičnih reakcij, po drugi strani pa morajo pri senzibiliziranih osebah izzvati alergijsko reakcijo (Lunder, 2010).
Bolnika, ki je imel težko reakcijo, ter potreboval adrenalin, je treba opazovati vsaj 8 ur po prenehanju simptomov. Zato takega bolnika praviloma napotimo v bolnišnico, kjer naj bo sprejet na interni ali intenzivni oddelek. Možno je poslabšanje simptomatike, ko se zmanjša učinek zdravil ali zaradi kasne faze alergijske reakcije. Nestabilne bolnike ali bolnike s podaljšano simptomatiko je treba nadzirati na intenzivnem oddelku (Košnik M, 2002).
Vrednotenje testov
Najpomembnejši in najtežji del alergološkega testiranja je vrednotenje rezultatov. Pozitiven test še ne postavi diagnoze alergijske bolezni. Nekateri ljudje imajo pozitivne kožne teste za snovi, ki jih dobro prenašajo; testi so v tem primeru lažno ali nepomembno pozitivni. Teste vedno pogleda in oceni zdravnik.
Najpogostejši reagenti uporabljeni v testiranju :
- Zelenja (breza, trava..)
- Živali – Hišni ljubljenčki (psi, mačke..) -Insekti (škurki, ose, čebele…)
- Plesni
- Hrane (jajca, kravjega mleka, jabuke, paradižnika, pšenica…)
- Lateks ( brazilski kavčuk…)
Kritično mnenje
Menim da življenje z alergijo, je lahko zelo težavno, ter da vsak posameznik (ki ima alergijo)
mora vložiti svoj čas, v preprečevanje hujših posledic zaradi alergijske reakcije. Alergijsko testiranje sodi med enih izmed teh ukrepov. Zelo je pomembno da se testi izvedejo natančno, in planirano, npr. da se reagenti med seboj nepomešajo ter tako zmotijo natačnost alergijskega testa, zelo je tudi pomembno znanje ter sposobnost zdravnika pri odčitavanju testa, saj ta določi za naprej če so pri bolniku odkrili morebitno alergičnost na določeno snov.
Prezgodno odkrivanje je kritičnega pomena kar se tiče preventive, saj je tako najlažje za bolnika, ker potem bolnik ve katerim snovem se mora izogibati.
Na Alergiološki enoti 300, medicinske sestre so glavne izvajalke alergijskih testov, odčitava jih pa zdravnica, po mojem mnenju so zelo efektivne pri svojem delu, veliko so me naučile glede izogibavanju možnih sprožilcev (alergenov), pokazale so mi tudi prik test, ter kakšen zgleda v primeru če je pozitiven, opazoval sem tudi zdravnico ki je odčitavala test. Na alergiološki enoti sem veliko novega spoznal na splošno o alergijah, preprečevanja teh, ter tudi o življenju z alergijem, ta spoznanja so mi dala možnost empatije oziroma razumevanja težino življenja pacientov z alergijo, predvsem zaradi stalne dodatne ogroženosti ki jih obdaja.
Literatura
- Lunder T. Epikutano testiranje. In: Planinšek Ručigaj T, Košnik M, Lunder T, eds. Alergijske bolezni kože: zbornik sestanka, Ptuj, 12.-13. februar 2010. Golnik : Bolnišnica,Klinika za pljučne bolezni in alergijo, 2010: 6-8.
- Klinika Golnik, b. l. Dostopno na: http://www.klinika-golnik.si/dejavnost-bolnisnice/opis-bolezni-in-preiskav/alergija.php datum dostopa: (5.3.2014).
- Košnik M. Zdravljenje anafilaksije – strokovna izhodišča. Zdrav Vestn 2002; 71 (7-8):479-81.
- Krošnik M. Alergijske bolezni: {doktorska disertacija}. Golnik: Bolnišnica Golnik; Klinični oddelek za pljučne bolezni in alergijo; b.l.dostopno na:
https://www.google.si/url?sa=t&rct=j&q=&esrc=s&source=web&cd=23&ved=0CEcQFjACOBQ&url=http%3A%2F%2Fwww.mf.uni-lj.si%2Fdokumenti%2Fc556da0010ed8d52b7bb5747cdc3c0c5.doc&ei=ZmgXUP3MMSR4ASQxICoDQ&usg=AFQjCNHdegfYEzyjUj1FvN6aOswAgNGvJA&sig2=W6NYabA9Efygtt1qBjVG8Q&bvm=bv.62577051,bs.1,d.bGE&cad=rja (5.3.2014)