Anafilaksa: Anafilaksija je težka preobčutljivostna reakcija, ki zajame več področij – organov v telesu. Sprožijo jo (zelo hitro po vstopu v telo) nekatera zdravila, hranila, piki žuželk in druge snovi biološkega porekla. Anafilaksija zaradi pikov žuželk ogroža do 5 % prebivalcev, zaradi hrane pa 2-3 % prebivalcev. Anafilaksija zaradi zdravil se pojavlja v težji obliki pri cca 1 % zdravljenih, vendar je alergijskih reakcij lažjih stopenj precej več.
Klinična slika: Simptomi se začno pojavljati nekaj minut po izpostavitvi antigenu, najbolj so izraženi po 30 do 60 minutah in trajajo nekaj ur. Intenziteta je odvisna tudi od količine in načina vstopa antigena v telo. Pri nekaterih bolnikih se 8 do 24 ur po izpostavitvi pojavi ponoven zagon anafilakse, zato je bolnike s hudo obliko kljub uspehu zdravljenja smiselno sprejeti v bolnišnico in opazovati vsaj 24 ur. Klinično sliko glede na izraženost simptomov razdelimo v štiri stopnje. Razdelitev je pomembna, ker različne stopnje različno zdravimo.
| VODILNI SIMPTOMI | KLINIČNA SLIKA | UKREPANJE | |
| 1.STOPNJA | Urtikarija | Nemir, srbenje dlani, lasišča, podplatov, kihanje,
Koprivnica, tahikardija |
Antihistaminik
hladilna obloga glukortikoidno sredstvo
|
| 2.STOPNJA | Angioedem | Občutekstrahu, vrtoglavica,
bruhanje, driska, cmok v grlu, tahikardija, hripavost |
Antihistaminik,
hladilna tekočina |
| 3.STOPNJA | Dušenje | Rdečica, tahikardija, stiskanje v grlu, bronhospazem | Adrenalin,
i.v. kanal za dovod tekočin, kisik |
| 4.STOPNJA | Anafilaktični šok | Hipotenzija, krči, zatečeno
grlo, zastoj krv. obtoka, šok, izguba zavesti
|
Adrenalin,
i.v. dovod tekočin, kisik, antihistaminik, vzdrževanje in nadzor vitalnih funkcij |
(Košnik, 2002)
Osrednji znaki na koži so: srbenje, pordečelost, koprivnica; na dihalih nenaden nahod, kašelj in dušenje; v splošnem pa slabost, siljenje k bruhanju, omotičnost, vse do nezavesti, zniževanje krvnega pritiska. Take znake povzroči izredno akutno in obilno sproščanje histamina iz celic mastocitov in bazofilcev, ki se nahajajo v tkivih. Histamin povzroča navedene težave, ki se hitro stopnjujejo in napovedujejo šok.
Zato morajo biti ukrepi proti delovanju histamina izredno hitri in učinkoviti, neredko mora bolnik neposredno v bolnišnico. O anafilaksiji naj bo dobro poučena vsaka oseba; poznati je treba kritične vzroke pri tistem, ki je anafilaksijo že doživel in čim širše moramo opominjati na vzroke za tako reakcijo. Podrobnejše podatke o le-teh podaja alergolog, tudi v alergoloških ambulantah KOPA Golnik.
2 REŠEVANJE PROBLEMA
Adrenalin je funkcionalni antagonist histaminu. Preko adrenergičnih receptorjev α poveča upornost žil in s tem poveča krvni tlak in izboljša pretok skozi venčne(koronarne-srčne) arterije. Preko adrenergičnih receptorjev beta 1 deluje pozitivno inotropno in kronotropno. Preko adrenergičnih beta 2 receptorjev povzroča bronhodilatacijo. Povečuje koncentracijo cAMP v mastocitu in s tem zmanjša sproščanje mediatorjev anafilakse.
Antihistaminiki so kompetitivni antagonisti histamina.
Tekočine: zaradi vazodilatacije in prepustnosti drobnih žil se lahko volumen plazme zmanjša tudi za polovico. Zato je poleg vazokonstriktornega zdravila potrebno dodati še tekočino.
Glukokortikoidi: njihov pomen je manjši – preprečijo ali skrajšajo podaljšane in dvofazne reakcije, predvsem bronhospazme.
Glukagon: če je anafilaksa refraktarna- se slabo odziva na zdravljenje z adrenalinom (bolniki, ki prejemajo blokator beta).
Kisik in beta agoniste dajemo v primeru prizadetosti dihal. Zavedati se moramo, da prizadetost dihal pri anafilaksi ni enako poslabšanju astme in bronhodilatacije ne bomo dosegli brez aplikacije adrenalina. Zdravljenje ni vedno uspešno. Po epizodi anafilakse je potrebna alergološka diagnostika, da se ugotovi vzrok in prepreči morebitna ponovna epizoda. Pri diagnostiki bo v veliko pomoč zapis o dogodku.
Bolniki naj imajo vedno pri sebi zapis z mnenjem alergologa. (Bajrovič, 2012)
KRITIČNO MNENJE
Anafilaksija lahko ogroža življenje, zato jo moramo obravnavati resno. Bolnik mora biti poučen o ukrepih za zmanjšanje nevarnosti stika z alergenom in o samopomoči. Z imunoprofilakso lahko ublažimo simptome in učinke alergij. Priporočljivo je da so bolniki opremljeni s setom za samopomoč, ki vsebuje 2 tableti antihistaminika in 2 tableti steroida, pri bolnikih, ki so po piku že doživeli izgubo zavesti, pa tudi adrenalin v avtoinjektorju. Če se kljub uporabi seta za samopomoč prično razvijati simptomi preobčutljivostne reakcije, je nujno poiskati zdravniško pomoč.
LITERATURA
Bajrović Nisera Anafilaksija je urgentno stanje, 2012 Povzeto po http://www.revijavita.com/index.php?stevilkavita=77&naslilovclanek=Anafilaksija_je_urgentno_stanje dne 17.4.2013
Košnik Mitja Zdravlljenje anafilaksije-strokovna izhodišča Zdrav. Vest. 2002; 71: 479–81
Mušič, Košnik in Kuhar, Anafilaksija;