Anafilaksija je resna, življenje ogrožajoča, generalizirana ali sistemska preobčutljivostna reakcija, ki se razvije v nekaj minutah po vstopu alergena v telo in katere del so simptomi in znaki prizadetosti dihal in srčno-žilnega sistema, koža. Prizadetih je več organskih sistemov. Pri večini pacientov so prisotne spremembe na koži in sluznicah (srbečica, urtikarija in angioedem).
Dramatični simptomi se razvijejo v nekaj minutah do 2 uri po stiku z alergenom.
Simptomi so odvisni od količine in načina vstopa alergena v telo, npr. po užitju prehranskega alergena se simptomi večinoma pojavijo v 30 minutah, hitreje pa po pikih kožekrilcev in po parenteralnem prejetju zdravila. Po 8 do 24 urah se lahko pojavi ponoven zagon reakcije.
( Vesel, et al., 2014)
Prvi znaki anafilaksije so srbež kože ( pogosto srbijo dlani ali podplati ter za ušesi ), urtikarija, pordevanje kože, kihanje, otekanje ustnic, vek, jezika, prstov, občutek cmoka v grlu, hripavost, krči v trebuhu, bruhanje in driska, pogosta je tudi tahikardija ( Klinika Golnik, alergološka enota, 2014 ).
Tudi če smo akutno fazo anafilaksije že obvladali na terenu ali v urgentni ambulanti, je bolnika vsaj za nekaj ur potrebno sprejeti v bolnišnico na urgentni, internistični ali intenzivni oddelek. Če so bile med anafilaksijo težave z dihanjem, je monitoriziranje potrebno 6 do 8 ur, po hipotenziji pa 12- 24 ur. Preden bolnika odpustimo, moramo presoditi tveganje za ponovno anafilaksijo. Kadar je to tveganje pomembno, moramo bolniku že ob odpustu predpisati avtoinjektor adrenalina ( Košnik, 2014 ).
Smrtnost pri težki anafilaksiji je največkrat povezana z bronhospazmom. Izmed alergenov so se izkazali za nevarnejše arašidi in drevesni oreščki. Glavni dejavniki tveganja za smrtni izid anafilaksije so pridružene bolezni, kot sta astma ali bolezni mastocitov, zakasnelo dajanje adrenalina ter pokončni položaj prizadetega ( Vesel, et al., 2014 ).
Klinično sliko glede na izraženost simptomov razdelimo v štiri stopnje. Razdelitev je pomembna, ker različne stopnje različno zdravimo.
I.stopnja:
generalizirana urtikarija, srbenje, oslabelost, nemir, tahikardija
II.stopnja:
Poleg znakov I stopnje še vsaj dva od naslednjih: Angioedem (otekanje) mehkih tkiv, cmok v grlu, stiskanje v prsih, slabost, bruhanje, driska, bolečina v trebuhu, omotica, tahikardija
III.stopnja:
Poleg znakov II stopnje še vsaj dva od naslednjih: Hudo dušenje, piskanje v prsih, , hripavost, zmedenost, tahikardija
IV.stopnja
Poleg znakov III stopnje še vsaj dva od naslednjih:
Hipotenzija (znižan krvni tlak), kolaps, izguba zavesti, inkontinenca(uhajanje) vode in blata, cianoza (pomodrelost).
UKREPI PRI ANAFILAKSIJI:
I stopnja:
- prekinitev stika z alergenom
- hitrodelujoči antihistaminik 1-2 tableti p.o.
- nadzor vitalnih funkcij
- ko se stanje stabilizira, bolnika lahko odpustimo
II stopnja
- prekinitev stika z alergenom
- hitrodelujoči antihistaminik 1-2 tableti p.o. ali klemastin 1-2 ampuli i.m./i.v.
- adrenalin 0,3 mg i.m.?
- glukokortikoid p.o./i.v. (metilprednizolon 32-64 mg)
- nadzor vitalnih funkcij
- ko se stanje stabilizira bolnika opazujemo še nekaj ur
III stopnja
- prekinitev stika z alergenom
- adrenalin i.m. 0,3-0,5 mg i.m (lahko ponovimo čez 15-20 minut)
- antihistaminik klemastin 1-2 ampuli i.m./i.v.
- intravenski kanal (0,9% NaCl)
- kisik (60–90%)
- inhalacijski agonist beta 2 (salbutamol 3-4 vpihe ponavljamo v 15-20 minutnih presledkih
- glukokortikoid i.v. (metilprednizolon 64-128mg)
- nadzor in vzdrževanje vitalnih funkcij
- sprejem in 24 urno opazovanje v bolnišnici
IV stopnja
- prekinitev stika z alergenom
- adrenalin i.v. ( 1ml 1:10000 ponavljamo v 15-20 minutnih presledkih; v sili lahko 0,5-1ml 1:1000 i.m.
- antihistaminik klemastin 1-2 ampuli i.m./i.v.
- kisik (60–90%)
- intravenski kanal, 1-2 litra koloida (20 ml/kg)
- nadzor in vzdrževanje vitalnih funkcij
- glukokortikoid i.v. (metilprednizolon 128 mg)
- sprejem in 24 urno opazovanje v bolnišnici
( Bajrovič, 2012).
REŠEVANJE PROBLEMA IZ PODROČJA ZN
Ena izmed najpomembnejših metod preprečevanja alergijskih reakcij, oziroma odkrivanja so alergijski testi.
Najbolj uporabna alergološka preiskava je kožno vbodno testiranje alergije. Za testiranje alergolog izbere alergene, za katere po pogovoru z bolnikom sumi, da so možni povzročitelji težav. Pozitiven kožni test pomeni, da ima testirana oseba specifična protitelesa IgE proti testiranemu alergenu. To še ne pomeni, da je testirana oseba bolna (Košnik, bl).
Epikutano testiranje je diagnostični postopek, pri katerem z aplikacijo alergenskega pripravka na omejen predel kože sprožimo pri kontaktno alergijsko senzibilizirani osebi lokalno alergijsko reakcijo – miniaturni ekcem. Metoda je temelj diagnostike kontaktnega alergijskega dermatitisa in prvi pogoj uspešnega zdravljenja tega obolenja ( Lunder, 2010 ).
Pogostost anafilaksije je podcenjena. En razlog je ta, da se o obravnavi teh bolnikov redko poroča ( Košnik, 2014 ).
Če je pacient utrpel anafilaktično reakcijo zaradi alergije je pomembno da prejme navodila za samopomoč. Možno je da se reakcija ponovi ob ponovnem stiku z alergenom. Pacient se mora poskušati izogibati stika z alergenom, svetujemo da se z navodili seznanijo tudi svojci. Pacient mora vedno imeti pri sebi mobilni telefon in set za samopomoč katerega prejme pri zdravniku alergologu. V setu za samopomoč so 4 tablete ( 2tbl loratadina 10mg in 2 tableti metilprednizolona 32mg). Pacient mora v primeru nehotenega stika z alergenom zaužiti vsa zdravila iz seta za samopomoč naenkrat. Takoj zatem mora obvestiti nekoga o dogodku in se odpraviti v najbližjo ambulanto nujne medicinske pomoči. Ni priporočljivo, da v tem času sam upravlja motorno vozilo. Pacient z anafilaktično reakcijo na alergen dobi pri zdravniku alergologu tudi injekcijo adrenalina (EpiPen) ( Klinika Golnik, alergološka enota, 2014 ).
Pomembno je, da ga medicinska sestra pouči o uporabi le tega in pa znanje tudi preveri. V alergološki ambulanti je injektor, ki se uporablja za edukacijo pacienta, prav tako so navodila za samopomoč in navodila za ravnanje z injektorjem napisana na obrazcu, postopek injekciranja adrenalina je na obrazcu tudi narisan.
Injekcijo adrenalina naj si pacient aplicira v zunanjo stran stegna če čuti oteženo dihanje, piskanje v grlu ali prsih, oslabelost ali občutek, da se mu kali zavest. Uporabljen aplikator se odnese v lekarno ali svojemu zdravniku, kjer ga bodo primerno zavrgli ( Klinika Golnik, alergološka enota, 2014 ).
V alergološki enoti Klinike Golnik imamo obrazec kjer vrednotimo zdravstveno vzgojo pacienta. Sem spada vrednotenje navodil za uporabo seta za samopomoč in pa da je set za samopomoč pacient prejel, prav tako vrednotenje navodil za avtoinjektor adrenalina, učenje aplikacije in da je pacient to izvedel sam. Pred uvedbo specifične imunoterapije (SIT), pacient opravi alergo šolo, tudi to vrednotimo na obrazec ( Klinika Golnik, alergološka enota, 2013 ).
Kritično mnenje
Menim da je življenje z alergijo oz. možnostjo anafilaksije zelo težavno. Pomembno je, da paciente primerno poučimo o alergiji in anafilaksiji ter da vsak pacient in pa tudi svojci vložijo svoj čas v izobraževanje saj s tem lahko omilimo in poskušamo preprečiti hujše posledice zaradi alergijske reakcije. Alergijsko testiranje sodi med ukrepe preprečevanja anafilaksije. Testi se morajo izvesti natančno in planirano, prirejeno za vsakega posameznika. Zelo pomembno je tudi znanje zdravstvenega osebja, da znajo prepoznati znake anafilakse in pravilno ukrepati
Diplomirane medicinske sestre (DMS) v alergološki enoti Klinike Golnik so glavne izvajalke alergijskih testov, odčitava pa jih zdravnik alergolog. Menim da je zdravstveni tim strokoven in efektiven pri svojem delu. Imela sem možnost opazovati delo DMS pri izvajanju testiranja, opazovala sem tudi zdravnika alergologa pri odčitavanju testov.
Pacient z možnostjo anafilaksije je po mojem mnenju še dodatno življensko ogrožen, saj se nekaterim alergenom ni moč izogniti.
Literatura
- Lunder T. Epikutano testiranje. In: Planinšek Ručigaj T, Košnik M, Lunder T, eds. Alergijske bolezni kože: zbornik sestanka, Ptuj, 12.-13. februar 2010. Golnik : Klinika Golnik, Univerzitetna klinika za pljučne bolezni in alergijo, 2010, pp. 6-8.
- Vesel T., Koren Jeverica A., Emeršič N., Loboda T., Accetto M., Bizjak R., Obermayer-Temlin A., Homšak M., Berce V., Košnik M. & Avčin T., 2014. Smernice za obravnavo otroka in mladostnika z anafilaksijo- strokovni članek. Zdravniški vestnik, 83 (6), pp. 425- 430.
- Klinika Golnik, Univerzitetna klinika za pljučne bolezni in alergijo, bolniški oddelek 300. Navodila za samopomoč ob anafilaksiji pri kožekrilcih. 2014.
- Klinika Golnik, Univerzitetna klinika za pljučne bolezni in alergijo, bolniški oddelek 300. Vrednotenje zdravstvene vzgoje. 2013.
- Košnik, M., Etiologija in patogeneza. In: Košnik M., Vesel T. & Marčun R., eds. Anafilaksija– zbornik sestanka. Ljubljana, 22. marec 2014. Ljubljana: medicinska fakulteta, p. 5.
- Revija Vita, 2012. Anafilaksija je urgentno stanje. Bajrovič N. [online] Available at: http://www.revija-vita.com/index.php?stevilkavita=77&naslovclanek=Anafilaksija_je_urgentno_stanje [Accessed 25 November 2015].