Aplikacija zdravil

PROBLEM: NEPRAVILNI POSTOPEK RAZDELJEVANJA ZDRAVIL

Za bolnike je izredno pomembno, da medicinske sestre poznajo pravila za dajanje zdravil, s tem preprečijo, da bi prišlo do usodne napake – zamenjave zdravil ali napačnega dajanja. Zelo pomembno je tudi , da poznajo stranske učinke zdravil ter kako ob pojavu le-teh reagirati. Medicinska sestra se z zdravili ter dajanjem srečuje vsak dan. Pri tem je pomembno, da je natančna ter se drži vseh pravil – 6P, in sicer: pravi bolnik, pravo zdravilo, pravilen odmerek, pravilen način, pravi čas in pravilno dokumentiranje.

Zdravljenje z zdravili je bila v preteklosti predvsem domena zdravnikov, danes pa postaja ta proces vse bolj timski, saj so vanj vključeni zdravniki, medicinske sestre in klinični farmacevti. Nejasnost glede pristojnosti in vloge kliničnega farmacevta so bile v preteklosti razlog za nerazumevanje njegove vloge pri zdravljenju bolnikov(Maruša Ahačič, 2012).

REŠEVANJE PROBLEMA

Tabela 1: Pravilo 6P;  (Erika Oblak, Katja Vrankar, 2012).

Pravi bolnik Dvojna identifikacija bolnika. Vprašamo ga po priimku in imenu in preverimo identifikacijsko zapestnico.
Pravo zdravilo Preverimo ustreznost zdravila glede na zdravnikov predpis. Za zmanjševanje možnosti napak je priporočljivo, da zdravila pripravlja in aplicira ista oseba.
Pravi odmerek Preverimo ustreznost glede na zdravnikov predpis, pripravljen odmerek ponovno preverimo pred aplikacijo.
Pravi način Preverimo ustreznost načina aplikacije glede na zdravnikov predpis in navodila za dajanje zdravila. Postopke priprave zdravil
Ob pravem času Preverimo zadnji prejeti odmerek zdravila in uskladimo s trenutnim časom aplikacije kot predpisano.
Pravilno dokumentiranje Ustrezno dokumentiramo dano zdravilo s podpisom (z začetnicami)

odgovorne osebe, ki je dala zdravilo, in časom izvedbe.

Dokumentiramo tudi, če bolnik odkloni zdravilo in o dogodku

obvestimo zdravnika.

 

Dajanje zdravil skozi usta:

Najenostavnejši in najnevarnejši način dajanja zdravil je aplikacija skozi usta (per os). Bolnik naj zaužije celo tableto. Tableto zlomimo, če je tako naročeno. Z rezalcem za tablete je razpolovimo na označenem mestu ali jo zdrobimo med dvema žlicama. Pred dajanjem terapije tehnik zdravstvene nege preveri medsebojne učinke zdravil, poznati pa mora tudi stranske učinke.

 

Priprava zdravstvenega delavca!

Priprava materiala obsega:

  • Voziček ali taso z zdravili,
  • set za oživljanje,
  • rezalec za rezanje tablet,
  • vrč z vodo ali/s čajem,
  • kozarec za enkratno uporabo,
  • žlice,
  • posodo za uporabljene žlice,
  • papirnate brisače,
  • posodo za odpadke.

 

Priprava bolnika!

Potek dela:

  • Prepričamo se, ali so na vozičku vsa potrebna zdravila,
  • razkužimo si roke,
  • upoštevamo pravilo ˝6P˝,
  • zdravilo damo na žlico ali v kozarec (ne prijemamo ga z roko),
  • natočimo kozarec čaja,
  • zdravilo lahko bolnik sam zaužije, vendar v naši prisotnosti,
  • vse pospravimo in si razkužimo roke,
  • delo dokumentiramo.

(Marija Rozman, Nevenka Kisner, Melita Klasinc, Silva Verčko Pernat, 2004)

KRITIČNO MNENJE

V splošni bolnici Jesenice, sem v času klinične prakse opazovala, kako poteka razdeljevanje ter dajanje zdravil. Že prvi dan sem opazila, da se ne držijo čisto vseh pravil razdeljevanja ter dajanja zdravil. Preden začnejo s pripravo zdravil si ne razkužijo roke. Zdravila pripravljajo kar na hodniku pred sobo, kar se mi zdi čisto neprimerno. Menim, da bi morali pripraviti zdravila v bolniški sobi pred pacienti.

Če bi pripravljali v bolniški sobi, bi lahko paciente pritegnili k sodelovanju, ter bi si tako tudi zapomnili katera zdravila jemljejo, ter zakaj jih morajo jemati. Zasledila sem tudi, da ko pridemo zjutraj na oddelek imajo pacienti že v svojih lončkih tablete. Mi pa seveda ne vemo, kaj imajo v lončku, zakaj to jemljejo,…

Pacientka me je enkrat vprašala, če ji lahko povem katera zdravila ima v lončku, ter zakaj so, pa sem ji odgovorila, da ne vem ker je imela zdravila pripravljena že preden sem prišla na klinično prakso. Drugače pa se sestre držijo pravil 6P. Vsak pacient ima tudi svoj lonček za zdravila, na njem pa nalepko z imenom in priimkom. Zaradi tega težko pride do zamenjave zdravil.

 

LITERATURA

Darija Musič, Varna uporaba peroralnih antibiotikov, 2010. Dostopno na:

http://www.mz.gov.si/fileadmin/mz.gov.si/pageuploads/Posveti__konference_2010/NK_antibiotiki_181110/D._Music_-_Varna_uporaba_peroralnih_antibiotikov.pdf

(Berman et al., Fundamentals of nursing: Concepts, process, and practice. 8th

Edition. Pearson Education; New Jersey, 2008)

Erika Oblak, Katja Vrankar, Notranji nadzor pri dajanju zdravil, Zbornik predavanj: NIAHO in ISO 9001 v bolnišnicah: predstavitev izkušenj v Kliniki Golnik, 2012.

Maruša Ahačič, Vloga medicinske sestre pri razdeljevanju zdravil, Zbornik predavanj: NIAHO in ISO 9001 v bolnišnicah: predstavitev izkušenj v Kliniki Golnik, 2012.

Dostopno na:

http://www.klinika-golnik.si/uploads/si/strokovna-javnost/strokovne-publikacije/niaho-in-iso-v-bolnisnicah-predstavitev-izkusenj-v-kliniki-golnik-zbornik-predavanj-30-3-2012-136.pdf

Marija Rozman, Nevenka Kisner, Melita Klasinc, Silva Verčko Pernat, Zdravstvena nega 2, 2004.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja