Kaj je gastroskopija (Ezofago-gastro-duodenoskopija)?
Gastroskopija je skrajšano ime za natančen in neposreden pregleden zgornjih prebavil: požiralnika, želodca in dvanajstnika oziroma začetnega dela tankega črevesa. Pregled opravi zdravnik specialist s posebnim inštrumentom, ki se imenuje gastroskop. To je tanka, upogljiva cev, ki ima na konici vir hladne svetlobe in majhno kamero preko katere se prenaša slika prebavne cevi na zaslon.
Zdravnik med preiskavo premika konico gastroskopa, natančno pregleda notranjost, sluznico in gibanje prebavne cevi in tako odkrije vzroke za težave (vnetja,razjede,tumorje in drugo). S posebnimi kleščicami lahko odvzame košček sluznice za hitro določanje okužbe z bakterijo Helicobacter pylori ali za nadaljnje preiskave tkiva pod mikroskopom (histološki pregled). Med endoskopsko preiskavo lahko ustavlja krvavitev, odstrani poliple ali tujke in naredi druge posege, kot je namestitev podvezic na razširjene žile v požiralniku (ligature varic) ali vstavitev hranilne cevke v želodec (perkutana endoskopska gastrostoma – PEG).
Priprava na gastroskopijo
Na preiskavo pacient pride tešč, ker je za uspešno in varno izvedeno preiskavo pomembno, da je želodec prazen. Hrana in tekočine motijo preglednost ter lahko povzročijo bruhanje. Zato naj bi bil pacient 6-8 ur pred preiskavo brez hrane ter goste tekočine. Tudi zdravila ki jih pacient jemlje, zaužije šele eno uro po preiskavi.
Pred pregledom pacient s podpisom potrdi, da se strinja s preiskavo in je seznanjen z možnimi zapleti. Na pisno soglasje vpiše vsa zdravila, ki jih redno jemlje. Zdravnika seznani z morebitnimi slabimi izkušnjami pri prejšnjih preiskavah in s spremljajočimi boleznimi kot so alergije, kronična pljučna bolezen, sladkorna bolezen,obolenja srca (umetna srčna zaklopka) in druge.V primeru, da pacient jemlje zdravila proti strjevanju krvi (Marivarin, Sintron), jepotrebna posebna predpriprava, za katero se teden dni pred preiskavo dogovori z zdravnikom v antikoagulantni ambulanti. Posebej mora upozoriti tudi na jemanje zdravil kotsta Aspirin ali Plavix in težave povezane s podaljšanim strjevanjem krvi.
Kako poteka gastroskopija?
Gastroskopija ni prijetna preiskava, vendar ne boli. Pomembno je, da je pacient med pregledom sproščen in upošteva navodila osebja, saj je z sodelovanjem mogoče opraviti pregled hitro in brez večjih težav. Pred pregledom odloži vrhnje dele oblačil (suknjič, kravata, jopica) in na čevlje natakne prevleko za obuvala. Odstraniti mora tudi očala, zobno protezo in slušni aparat, če je v levem ušesu. Pred načrtovanimi zahtevnejšimi posegi, pacientu v žilo vstavijo posebno iglo (intravenozno kanilo) za morebitno dodajanje zdravil med posegom. Med preiskavo preiskovanec leži na levem boku z rahlo pokrčenimi nogami. V usta mu razpršijo tekočino (lokalni anestetik), ki omrtvi žrelo in zato preiskovanci lažje prenesejo uvajanje inštrumenta. Pred uvajanjem gastroskopa v usta vstavijo tudi zaščitni ustnik, ki ga pacient rahlo stisne z zobmi ali ustnicami. Nato zdravnik namaže cev gastroskopa s posebnim gelom in jo uvede skozi usta v požiralnik, kar je običajno najbolj neprijeten del preiskave. Sama preiskava ne ovira dihanja, zato lahko pacient ves čas preiskave povsem normalno diha skozi nos ali usta, sline ne požira, ampak pusti da teče iz ust na pripravljeno podlogo.
Zdravnik nato natančno pregleduje sluznico in uvaja gastroskop naprej v želodec in dvanajstnik. Med uvajanjem z zrakom napihne želodec in obrača gastroskop v različne smeri, kar lahko vzbudi neprijetne občutke kot so napenjanje, tiščanje, občutek bolečine in spahovanje. Takšni občutki med preiskavo so normalni in minejo lahko že med preiskavo ali najkasneje v eni do dveh urah po njej. Sam pregled traja približno 5 – 10 minut in se nekoliko podaljša, kadar je potrebno odvzeti vzorčke sluznice ali izvesti dodaten poseg.
- HELICOBACTER PYLORI
Bakterija je glavna povzročiteljica peptične razjede želodca in dvanajstnika ter sodeluje pri nastanku želodčnega raka. Okužba poteka kronično in jo je potrebno ustrezno zdraviti. Z bakterijo je okuženega približno 60 % prebivalstva.
Simptomi in znaki:
- Zmanjšan apetit,
- bruhanje,
- slabost,
- izguba telesne teže,
- kronična bolečina v zgornjem delu trebuha.
Vzroki:
- Bolezen se prenaša oralno fekalno,
- možna je okužba z okuženo vodo,
- bakterija vstopi v telo skozi usta in potuje do želodca, ki ji s kislim okoljem daje ustrezne pogoje za preživetje.
Dejavniki tveganja:
- Življenje v deželah tretjega sveta,
- skupno življenje z osebo, ki je okužena z bakterijo Helicobacter pylori,
- slaba higiena in čistoča (predvsem kjer ni stalnega vira tople, tekoče vode).
Diagnostika:
Neinvazivni testi:
- Ureaza dihalni test,
- dokaz protiteles v krvi,
- določanje fekalnega antigena Helicobacter pylori.
Invazivni testi:
- Biopsija in histološki pregled vzorca.
[wp_ad_camp_1]
Za zdravljenje se uporabljajo antibiotiki ter zdravila ki zmanjšajo kislost želodčnega soka (zaviralci protonske črpalke).
V nekaterih deželah, kjer je okužba z bakterijo Helicobacter pylori in njeni zapleti (npr. rak želodca) zelo pogosta, zdravniki na okužbo z bakterijo včasih testirajo tudi zdrave posameznike. Rak želodca je mnogo pogostejši v azijskih deželah, zato je tam takšna preventiva smiselna.
- MOŽNI ZAPLETI PRI GASTROSKOPIJI
Vsaka endoskopska preiskava predstavlja za pacienta določeno tveganje, vendar so zapleti pri gastroskopiji zelo redki. Najpogostejša je manjša krvavitev po odvzemu vzorcev sluznice, ki se hitro zaustavi sama. Izjemoma je lahko krvavitev močnejša pri motnjah v strjevanju krvi in jo zaustavimo endoskopsko. Najhujši, vendar izjemno redek zaplet je poškodba ali predrtje (perforacija) prebavne cevi, ki zahteva operativni poseg. Drugi manjši zapleti so povezani s preobčutljivostjo na zdravila ali s poslabšanjem osnovne bolezni. Zato se mora v primeru poslabšanja zdravstvenega stanja ali težav kot so močna bolečina v zgornjem delu trebuha, napetost, slabost, bruhanje, težave pri požiranju, oteženo dihanje, povišana telesna temperatura ali črno blato, pacient takoj zglasiti pri zdravniku.
- KRITIČNO MNENJE
Po mojih izkušnjah, ki sem jih pridobila danes na praksi menim, da je za varnost, zdravstveno oskrbo in profesionalnost zelo dobro poskrbljeno. Zelo mi je bilo všeč, da sem lahko opazovala bronhoskopijo, kolonoskopijo in gastroskopijo. Vsi zaposleni na tem oddelku so bili zaposleni zelo profesionalni, prijazni in pokazali so nam veliko novih stvari. Tudi sam oddelek mi je bil zelo všeč. Takšne stvari so mi zelo zanimive, zato sem zelo uživala na tej praksi. Pri gastroskopiji me je najbolj navdušil zdravnik, ki je preiskavo opravljal, saj je vsako stvar ki je jo naredil in ki sva jo z sošolko videli tudi razložil, ter odgovoril na vsa vprašanja ki sva mu jih zadali. Tudi dipl. ms. je sodelovala pri pogovoru, ter bila zelo prijazna do bolnikov ki so bili preiskovanci, ter jih skozi celotno preiskavo spraševala za počutje ter jim omogočala udobno preiskavo.