Gestacijski diabetes je opredeljen kot intoleranca na glukozo, ki se prvič pojavi ali prepozna v nosečnosti. Pri večini žensk se pojavi med nosečnostjo in izgine po porodu, vendar se lahko pojavi kasneje kot diabetes tipa 2.
Kot za ostale oblike hiperglikemije so tudi za gestacijski diabetes značilne koncentracije inzulina v krvi, ki ne zadostijo presnovnim potrebam tkiv. Po eni strani je to povezano z nepravilnim delovanjem celic beta trebušne slinavke, ki je lahko posledica avtoimunskih okvar, genetskih nepravilnosti ali kronične inzulinske rezistence. Inzulinska rezistenca je po drugi strani, delno kronična, prisotna med samo nosečnostjo, to obliko inzulinske rezistence pa sama nosečnost poslabša.
Pri večini žensk z gestacijskim diabetesom gre za etiopatogenetsko kombinacijo pridobljene in kronične inzulinske rezistence, pri nekaterih pa za disfukcijo celic beta. Nosečniška sladkorna bolezen je v večini primerov asimptomatska in se lahko kaže le po obroku hrane. Simptomi kot so povečan občutek žeje ali lakote, poliurija, hujšanje, motnje vida so pri gestacijski sladkorni bolezni redki. Glede na potrebe tkiv nezadostni učinki inzulina povzročijo pri nosečnici nenormalno notranje okolje.
Kot posledica se lahko razvije diabetična embriopatija, za katero so značilne številne malformacije (npr. srčnožilne,v centralnem živčevju itd.) ter spontani splavi. Embriopatija navadno nastane med 6. In 7. tednom nosečnosti. Za diabetično fetopatijo sta značilni makrosomija in hiperinzulinemija pri plodu, pojavlja se v drugem in tretjem trimestru nosečnosti. (Mitja Kranjc et al. , 2008).
Gestacijski diabetes je dejavnik tveganja za nastanek zapletov v nosečnosti. Hiperglikemija pri prednosečnosti sladkorni bolezni lahko v prvih tednih povzroči nastanek anomalij, pozneje v nosečnosti pa anatomske in funkcionalne spremembe pri otroku, ki jih imenujemo diabetična fetopatija. Pri otrocih mater s sladkorno boleznijo so perinatalni zapleti pogostejši. Nosečnost s fiziološkimi spremembami močno poslabša urejenost sladkorne bolezni in lahko tudi stanje kroničnih zapletov. Hiperglikemija je vzrok za večje število spontanih splavov in poznih intrauterinih smrti. (Marjeta Tomažič, 2006).
V prvih tednih so spremembe metabolizma anabolne. Porast estrogena in progesterona povzročita hiperplazijo beta celic pancreasa in povečano izločanje inzulina ter povečata občutljivost tkiv na inzulin. Te anabolne spremembe metabolizma povzročijo kopičenje zalog hranil, ki se porabijo v drugi polovici nosečnosti, ko se metabolizem spremeni v katabolno fazo. Pri bolnicah s sladkorno boleznijo se v tem obdobju pojavi nagnjenost k hipoglikemijam zlasti v nočnem času. V drugi polovici nosečnosti predvsem porast placentarnega laktogena (hPL) in kortizola povzročita pojav odpornosti tkiv proti inzulinu, pospešena je glukoneogeneza, v obdobju stradanja pa poraba zalog hranil. V tem obdobju imajo bolnice s sladkorno boleznijo izrazito povečane potrebe po inzulinu, zaradi pospešenega katabolizma pa je večje tudi tveganje za razvoj diabetične ketoacidoze. (Marija Tomažič et al., 2006)
- Reševanje.problema.s.področja.ZN S sladkorno boleznijo v nosečnosti se srečujemo vse pogosteje, ker se ženske odločajo za nosečnost v kasnejših letih, hkrati pa zbolevajo za sladkorno boleznijo tipa 2 v zgodnejšem življenjskem obdobju. Sladkorna bolezen pomeni večje tveganje za zaplete v nosečnosti, med porodom in pri otroku, pri katerem je še posebej povečano tveganje za prirojene nepravilnosti. Z bolnico se vsaj enkrat letno pogovorimo o načrtovanju nosečnosti in po potrebi svetujemo kontracepcijo. Pred načrtovano nosečnostjo ji omogočimo usmerjeno obravnavo. Pomembno je da odkrijemo sladkorno bolezen v nosečnosti, kjer določimo glukozo v krvi na tešče ali naključnem vzorcu. Nosečnostna sladkorna bolezen je prisotna, če je vrednost več kot 5,1 mmol/l.
- Pojasnimo namen urejenosti glikemije, tveganje za pojav kroničnih zapletov sladkorne bolezni oziroma njihovo napredovanje in pomen zdravljenja pridruženih bolezni. Preverimo zdravila, katera jemlje in jih zamenjamo s tistimi, ki so primerna. Svetujemo individualno predpisano energetsko opredeljeno zdravo prehrano, ki zagotavlja primerno razdelitev hranil, ustrezen energetski vnos, primerno količino beljakovin, ogljikovih hidratov in mikronutrientov. Pojasnimo pomen ketonov v urinu, kot pokazatelja nezadostnega energijskega vnosa ali neprimerne razporeditve obrokov. Svetujemo njihovo določanje na tešče in pred večerjo.
- Cilj je odsotnost ketonurije. Upoštevamo tudi druge možne vzroke za ketonurijo (hipoglikemija, hiperglikemija). Zagotovimo nadzor nad kroničnimi zapeti in pridruženimi boleznimi ter ustrezno perinatalno obravnavo. Pogostost obiskov pri diabetologu načrtujemo glede na urejenost glikemije, ponavadi je to na štiri do osem tednov. Svetujemo samokontrolo glukoze pred glavnim obrokom in na tešče ter ne pozabimo na redno merjenje krvnega tlaka. Ciljne vrednosti glukoze na tešče so med 3,5 in 5,3 mmol/l, po obrokih manjše od 6,6 mmol/l, če jih je mogoče varno doseči. Če je koncentracija glukoze v krvi na tešče nad 5,3 mmol/l ali po obrokih nad 6,6 mmol/l, uvedemo medikamentozno zdravljenje z kratkoročnim inzuinom. Na štiri do osem tednov je potrebno še zmeriti HbA1c, ki more biti manj kot 6. (Alenka Sketelj, 2006)
[wp_ad_camp_1]
- Kritično.mnenje Sladkorna bolezen v nosečnosti predstavlja velik zdravstveni problem. Čedalje več se pojavlja, zaradi današnjega načina življenja, še posebaj pri mladih. Ljudje zaradi hitrega tempa življenja pozabimo pojesti kakšnen polnovreden obrok, ki je veliko boljši kot na hitro narejena oziroma instant hrana. Ponavadi se zgodi da se gestacijski diabetes pojavi v nosečnosti, vendar je že zaradi njegovega pojava bil nek dejavnik, ki ga je povzročil. Menim, da bi morali vsi jesti tako kot je potrebno veliko vlaknin, beljakovini in ogljikovih hidratov, torej tista živila, ki nam dajejo energijo in so zdrava za naše telo. S pravo dnevno dieto lahko pridemo daleč, je res da nam nekateri dejavniki ne dopuščajo, da bi si privoščili pravi obrok, vendar se vse da, če se hoče. Za naše zdravje se je vredno potruditi.
LITERATURA:
http://www.medicinski-mesecnik.com/MM_08_01/MM_08_01_nosec-slad-bol.pdf (Nosečnostna sladkorna bolezen: Mitja Krajnc, Andrej Zavratnik, Miro Čokolič, 2008)
Sladkorna bolezen- priročnik : Milena Bohnec, Jana Klavs, Mateja Tomažin-Šporar, Andrej Krašovec, Barbara Žargaj, 2006
http://www.endodiab.si/dotAsset/7234.pdf (Sladkorna bolezen v nosečnosti: Marjeta Tomažič, Alenka Sketelj, 2006)