V Sloveniji je več kot 840 bolnikov s kronično obstruktivno pljučno boleznijo (KOPB). Simptomi, kot so zasoplost, utrujenost in kašelj, prizadenejo ljudi pri opravljanju vsakdanjih opravil in imajo vpliv na kakovost življenja. Kljub temu, da je kakovost bolnikovega življenja
najbolj zaželen rezultat pri spopadanju z boleznijo, je običajno zelo slabo določena. KOPB je kronična bolezen in pri bolnikih z napredovalo boleznijo je trajno zdravljenje s kisikom na domu (TZKD) vse bolj uveljavljena metoda zdravljenja (Jakhel, 2008).
Hipoksemija je znižan delni tlak kisika v arterijski krvi. Ugotovimo jo z analizo dihalnih plinov, dokaj natančno jo zasledimo preko meritve zasičenosti hemoglobina s kisikom s pulzno oksimetrijo. Etiološko je smiselno predpisovati kisik le v primerih, ko ga ni dovolj v pljučnih mešičkih. Dodajanje kisika je smiselno, varno, potrebno in uspešno le ob znižanem delnem tlaku kisika pod 8 kPa oziroma kadar je zasičenost hemoglobina s kisikom pod 90%. Če kisik dodajamo nenadzorovano –visoki pretoki ali velike inspiratorne koncentracije – povzročamo hiperoksijo (izmerimo 100 % zasičenost hemoglobina s kisikom), ki pomeni številne neželene fiziološke učinke (Šifrer, 2006).
2 Rešitev problema
Nekateri ljudje tudi doma ne morejo živeti brez dodajanja kisika k vdihanemu zraku. TZKD je definirano kot »trajno dodajanje kisika vdihanemu zraku v trajanju več kot 30 dni izven bolnišnice« (Šifrer, 2006).
Tako kot pri vseh kroničnih boleznih je tudi pri kronični obstruktivni pljučni bolezni poučevanje bolnika bistvenega pomena in je sestavni del zdravljenja. Seznanjanje bolnika z boleznijo ne izboljša pljučne funkcije ali telesne zmogljivosti, pač pa poveča sposobnost obvladovanja bolezni in izboljša kakovost življenja. Poučevanje mora biti prilagojeno socialnemu okolju ter intelektualnim sposobnostim bolnika in zdravstvenih delavcev. Biti mora enostavno in praktično.
Predvsem mora biti bolnik seznanjen z naravo bolezni: kaj jo povzroča, kako napreduje, kako jo je mogoče preprečevati, ali upočasniti poslabšanje pljučne funkcije, kakšni so možni zapleti, kakšna je vloga zdravstvenih delavcev in bolnika samega, ter možnosti samozdravljenja, zdravljenja na domu in v bolnišnici. Izobraževanje je potrebno izvajati ob vsakem stiku z zdravstveno službo ter v programih rehabilitacije. Najenostavnejše je razdeljevanje tiskanih informacij, boljše so šole o kroničnih obstruktivnih bolezni, ter usmerjene delavnice, kot je na primer delavnica o zdravljenju s kisikom na domu (Debeljak, 2003).
Zdravstveno vzgojno delo je razdeljeno na tri stopnje: na uvedbo postopka za odobritev TZKD, namestitev vira kisika na bolnikovem domu in na obisk medicinskih sester na bolnikovem domu. Pred pričetkom pouka moramo pridobiti podatke, kje in s kom bo bolnik živel, kdo bo zanj skrbel in ali so svojci pripravljeni sodelovati. Bolnik dobi priročnika KOPB
in Če živiš s kisikom na domu (Bratkovič, 2006).
Bolnik, ki se zdravi s trajnim kisikom na domu, se mora vsak dan dobro opazovati in spremljati svoje stanje. Prepoznati mora tri stanja: stabilno stanje bolezni, stanje poslabšanja in mejno stanje. To pomeni, da mora razviti spretnost samoopazovanja, saj navedenih težav ne more zaznati nihče drug kot on sam. Bolnika opozorimo naj vsak dan opazuje energijo oziroma počutje, svoje mišljenje, svoje dihanje in izmeček. Pomembno pa je tudi, da opazuje vir kisika ter, da si zna pravilno izmeriti hitrost dihanja, pulza, telesno temperaturo in zasičenost krvi s kisikom, če ima na voljo aparat – pulzni oksimeter (Šifrer, 2006).
[wp_ad_camp_1]
3 Kritično mnenje
Možnost dihanja je telesna funkcija, ki nam enostavno pomaga, da živimo in brez nje enostavno ne gre. K sreči je medicina tako napredovala, da si lahko pacienti, ki trpijo za KOPB ali drugo pljučno boleznijo pomagajo kar na domu in jim za to ni potrebno ležati dneve in dneve v bolnišnicah. Tukaj ima največjo vlogo medicinska sestra, kajti od nje je odvisno, kako bo pacient razumel in sprejel informacije v zvezi TZKD. Tako kot mu bodo informacije ob zdravstveni vzgoji podane, tako se bo ravnal. Je res, da se vsakodnevne aktivnosti popolnoma spremenijo, ker mora biti bolnik priklopljen na kisik preko nosnega katetra, vendar ima možnost živeti naprej, zato je potrebno to spoštovati in s kisikom pravilno ravnati. Svojci so lahko v veliko pomoč pri tej spremembi, saj ga morajo psihično podpirati in mu življenje prilagoditi na način dostopen pacientu, kateri se zdravi s kisikom na domu.
4 Literatura
Bratkovič M. Vloga medicinske sestre pri poučevanju bolnika s KOPB in nadzoru TZKD. In:
Kakovostna obravnava bolnika v družinski medicini, Zbornik predavanj 2006, 91-6.
Debeljak A. Kronična obstruktivna pljučna bolezen. Medicinski razgledi, 2003. 42: 257-76.
Jakhel T. Kakovost življenja bolnikov s trajnim zdravljenjem s kisikom na domu. Bolnišnica Golnik – Klinični oddelek za pljučne bolezni in alergijo, 2008.
Šifrer F. Respiracijska insuficienca – zdravljenje s kisikom. Zbornik predavanj in posterjev, 1. Slovenski internistični kongres medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov z mednarodno udeležbo. »Povezovanje – naša prihodnost in priložnost«. Terme Čatež, 17. do 19. oktober. Zbornica zdravstvene nege Slovenije, Zveza društev medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov Slovenije, Strokovne sekcije, ki delujejo na področju internističnih strok. 2002; 219-24.