V Sloveniji je skoraj 10.000 bolnikov z Alzheimerjevo demenco. Zaradi te bolezni pa niso prizadeti le bolniki, temveč predstavlja veliko breme tudi za njihove najbližje. Kljub temu pa veliko bolnikov ni prepoznanih in se tudi ne zdravi.
S staranjem ljudje pogosto postanejo pozabljivi. Ne le starejši, tudi mlajši ljudje pogosto pozabljajo stvari, še posebej kadar so zamišljeni, utrujeni ali zelo obremenjeni. Tako pozabljanje je sicer neprijetno, vendar pa ne ovira pomembno uspešnosti posameznika. Če pa se pozabljanje stopnjuje, je to lahko prvi znak bolezenskih sprememb, demence. Bolniki z demenco ne pozabijo le, kje so ključi, ampak tudi zakaj se ključi sploh uporabljajo. Pozabijo ime prijatelja ali ga ob srečanju niti ne prepoznajo. Ne spomnijo se, kaj so počeli pred eno uro. Ne le, da občasno kako stvar založijo, stvari spravljajo na nenavadna mesta, npr., časopis pospravijo v hladilnik.
KAJ JE DEMENCA?
Demenca je skupek simptomov in znakov, ki se pojavljajo pri bolniku in so lahko posledica različnih bolezni. Za demenco so značilne motnje spomina, osiromašeno mišljenje ter prizadetost opravljanja vsakodnevnih dejavnosti. Prizadeto je pomnenje in priklic novih informacij (pozabljivost), zmanjšana je zmožnost orientacije, razumevanja, računanja, govornega izražanja in presoje, zmanjšana je sposobnost obvladovanja čustev ter socialnega vedenja.
Demenco lahko povzroči več kot sto različnih bolezni, najpogostejši vzrok pa je Alzheimerjeva bolezen, ki je vzrok skoraj 60 % vseh demenc.
KAJ JE ALZHEIMERJEVA BOLEZEN?
Alzheimerjeva bolezen je v razvitem svetu najpogostejša oblika demence, v naslednjih letih pa bo postala še pogostejša, saj vse več ljudi doživi 80 in več let. Bolezen so imenovali “dolgo slovo”, saj družina in prijatelji le nemočno spremljajo in opazujejo, kako duševne sposobnosti svojca počasi usihajo. Bolnik v teku let postaja vse bolj odvisen od tuje pomoči. Alzheimerjeva bolezen neposredno prizadene možgansko tkivo ter v srednjih ali kasnih letih povzroči njegovo napredujoče propadanje.
AB je napredujoča, degenerativna bolezen možganov, ki povzroči odmiranje živčnih celic in izgubo njihove funkcije. Bolnikovo stanje se sicer neizogibno slabša, napredovanje AB pa je posebej izrazito, kadar je ne odkrijemo pravočasno in ne zdravimo ustrezno. Značilno za AB je, da se začne neopazno z motnjami spomina predvsem za sveže dogodke in napreduje razmeroma počasi, zlasti pri poznem začetku. Možna so krajša ali daljša obdobja, ko se napredovanje bolezni upočasni. V začetnem stadiju so bolniki še razmeroma urejeni, prevladujejo težave s pozabljivostjo, težko se zberejo ter so slabše časovno in krajevno orientirani.
Bolniki se običajno zavedajo svojega stanja, so še večinoma sposobni skrbeti zase in lahko razmeroma varno živijo doma. V tem obdobju sta najpomembejša vzpodbuda in nevsiljivo usmerjanje v različne dejavnosti. Pomembna naloga svojcev in vseh, ki skrbijo za bolnike, je, da jim omogočijo pregled pri zdravniku. Z napredovanjem bolezni se težave stopnjujejo. Čeprav imajo bolniki hude motnje spomina, zanikajo vsakršne težave, upirajo se vsaki spremembi, interesni krog se jim oži, sposobnost abstraktnega mišljenja in drugih višjih možganskih dejavnosti se manjša, osebnostne poteze se spremenijo. V tem stadiju se najpogosteje pojavljajo tudi zapleti, kot so vedenjske in psihične spremembe: vznemirjenost, halucinacije, delirantna stanja, ponavljajoči se zaposlitveni nemir. Bolnik potrebuje vse pogostejši nadzor, nazadnje pa je potrebna 24-urna oskrba, saj postane pri zagotavljanju osnovnih življenjskih funkcij in pri zagotavljanju varnosti povsem nebogljen in v celoti odvisen od pomoči okolice. To največkrat tudi pomeni, da je potrebno bolnika namestiti v ustrezno ustanovo.
[wp_ad_camp_1]
REŠEVANJE PROBLEMA:
Na žalost zaenkrat še ni zdravila, s katerim bi bolezen lahko trajno pozdravili ali vsaj ustavili. S temi, ki jih imamo na voljo, pa lahko za nekaj let pomembno zmanjšamo pojav novih simptomov in s tem napredovanje AB pomembno upočasnimo. Ne glede na to pa je zdravljenje te bolezni z zdravili izredno pomembno, saj lajša posledice bolezni. Zdravljenje lahko bistveno izboljša funkcioniranje bolnika, in upočasni napredovanje znakov bolezni. Zdravila izboljšajo mišljenje in spomin bolnika, dnevna opravila postanejo tako lažja, manj pa je tudi vedenjskih motenj bolnika. Vse to razbremeni tudi svojce, ki porabijo manj časa za nego bolnika z Alzheimerjevo demenco, bolniki pa lahko dlje časa ostanejo v domačem okolju.
Zdravila proti Alzheimerjevi bolezni so na voljo manj kot 10 let. Najpomembnejša zdravila spadajo v skupino zaviralcev encima acetilholinesteraze. Z zaviranjem encima acetilholinesteraze povečajo koncentracijo acetilholina, ki je eden izmed prenašalcev impulzov med živčnimi celicami v možganih in je pomemben za spoznavne sposobnosti. Količina acetilholina je namreč pri Alzheimerjevi bolezni zaradi propadanja živčnih celic zmanjšana, zdravila prek povečanja koncentracije acetilholina izboljšajo spoznavne sposobnosti. Zdravila posredno izboljšajo tudi nekatere druge znake demence, npr. vedenje in vsakodnevno funkcioniranje bolnika. Ker pa bolezenski proces kljub zdravljenju napreduje, je izboljšanje ob zdravljenju z zdravili le prehodno in traja okoli enega leta. Kasneje demenca napreduje, zdravila pa to napredovanje upočasnijo. Poleg zdravljenja prizadetih spoznavnih sposobnosti pa je pomembno tudi zdravljenje dodatnih simptomov Alzheimerjeve demence, npr. nemira, depresije in motenj spanja
S tem psihološkim testom lahko ugotovimo motnje spomina. Uro na levi je narisala zdrava oseba, uri na desni pa bolnika z demenco.
KRITIČNO RAZMIŠLJANJE
Mislim, da je zelo pomembno dognati vzrok težav, saj se zdravljenja različnih bolezni, ki povzročajo demenco, povsem razlikujejo. Predvsem Alzheimerjevo bolezen, ki je najpogostejši vzrok, je treba odkriti čim prej, saj so zdravila najbolj učinkovita v začetni fazi bolezni. Težave, ki pa so povezane z Alzheimerjevo demenco, ne prizadenejo le bolnikov, temveč so veliko breme tudi za svojce ali druge osebe, ki za bolnika skrbijo. Čeprav je najprimernejše domače okolje, v katerem so preživeli večino življenja, je pogosto potrebno poskrbeti za nastanitev v ustanovi, kjer lahko zanje ustrezno poskrbijo. Osnovna pomoč pri tej bolezni so skrb za bolnika in zdravila za obvladovanje simptomov. Bolnikom in svojcem je potrebno stati ves čas potrpežljivo ob strani in jim dajati voljo in podporo v vsakem trenutku.