Možno, da je kje kakšna napaka vendar vam je prevednih 10 člankov prinesenih na pladnju.
Originalne angleške pa si poiščite v skripti.
Zahvalite se Urošu!
Women In Society
Splošne informacije:
Žensko Lib (Liberation Movement), se je pričelo 1960. leta, čepav se je emancipacia pričela že v začetku 19. stoletja. V tem času ženske niso imele pravice do glasovanja in žensko trpljenje, predstavljeno v Veliki Britaniji leta 1928 je prineslo ne le politične temveč popolno socialno enakovrednost.
Na srečo so dnevi drugorazrednega meščanstva za ženske že povečinoma minuli, in osvoboditev ženskega tako zasebnega kot javnega dostojanstva je močno napredovalo:
1. Uzakonitev, prekrška seksualne diskriminacije
2. Število zaposlenih žensk se povečuje: v razvitih deželah, ženske predstavljajo 30 – 50 % delavne populacije (celo več v vzhodni Evropi).
3. Vedno več žensk ima dostop do samorealizacije v karieri, v kateri je bil prej dominanten moški, kot je poslovanje, medicina, procesiranje podatkov in izurjena ročna dela.
4. Centri ali zavetišča kamor se lahko zatečejo ženske v stiski so v uporabi.
5. Kontracepcija, splavi ter zavarovan spolni odnos niso več tabu.
6. Veliko knjig o feminističnem gibanju je bilo objavjenih.
7. Menjava tradicionalne žensko/moške vloge so se začele kazati: zmerom bolj se kaže za žene ter možove da si pošteno porazedelijo hišna opravila, čeprav še vedno večinoma žensk nosi hišno breme.
Feministično prerekanje:
1. Po desetletjih emancipacije ali osvoboditve se je le malo stvari spremenilo za večino žensk: še vedno so govorice, diskriminacija in predsodki o delavnih ženskah; enake plače za enako delo so zagotovljene preko zakona, ampak ni vedno tako.
2. Majhen je napredek v boju za enake pravice o zaposlovanju. Veliko žensk je zaposlenih v nižjem delavnem razredu, ali celo kot snažilke ali v tekstilni industriji; tudi kvalificirane ženske imajo manj možnosti kot moški da postanejo upravniki bank ali visoki izvršilci.
3. Življenje je težje za večino žensk kot je bilo včasih, veliko jih dela izven države da dopilnijo družinski proračun ali da poplačajo posojila; dvojno breme je velik trud za žensko in družinsko življenje.
4. V primerih preobilja so večinoma odpuščene nespretne ženske s polovičnim delavnim časom.
5. Ženske gredo večinoma prej v pokoj kot moški, posledica pa so nižje pokojnine.
Air Pollution- Acid Rain and Dying Forests
Splošne informacije:
Onesnaževanje zraka je ena najbolj resnih problemov današnjega časa.
Veliko škode se je že pripetilo človeškemu življenju, gozdovom, polji vsepovsod po svetu. Obstaja veliko strupenih substanc v zraku povzročenih s strani industrije v splošnem; elektrarne na premog in olje, domače izgorevanje premoga, avtomobili ,itd…
Države v severni polovici poloble so bile močno prizadete glede zračnega onesnaženja v zadnih desetletjih. Osrednje Evropa, Alpska regija, vzodna Evropa, Skandinavija in deli ZDA ter Kanada so najbolj prizadete; Velika Britanija je malo na boljšem zaradi vetrov Atlantika, večina strupenih plinov gre proti celini.
Kisli dež:
Deževni potki postajajo strupeni ko se žvepleni dioksid iz tovarn in elektrarn, in malo manj nitrogeni dioksid ki prihaja iz izpušnih plinov avtomobila raztopijo v njej in ko vse skupaj prihaja s hlapenjem v atmosfero.
Dokazano je bilo, da je kisel dež po večini posledica Waldsterbena, nepopravljiva škoda storjena v Nemčiji zaradi posekanja gozdov.
“Profesionalni prevodi pa nastajajo pri Alkemistu.”
Odmiranje gozdov
1. Listi in iglice porumenijo.
2. Starejši listi in iglice odpadajo.
3. Rast novih zasadkov je upočasnjena.
4. Vejice na vrhu dreves so stanjšane.
5. Gostota rasti je zmanjšana.
6. Veje postanejo mlahave.
Druge učinki kislega dežja:
1. Ribe ter rastline v mnogih jezerih, rekah ter tokih so izginile.
2. Zdravstveni problemi: pljučne bolezni kot so astma, bronhitis, ipd.
3. Zmanjšanje moči elektrarn je zmanjšano ter podaljšan je doseg.
4. Škoda na zgodovinskih stavbah, miljoni se porabijo za popravljanje škode, ki jo povzroči erozija v gradbeništvu ipd.
5. Uporabnik mora zaradi stroškov velikokrat plačati za bolj zdravo življenje.
Kako preprečiti onesnaževanje zraka:
1. Skleniti svetovni dogovor usmerjen v prikrajšanje onesnaževanja po vsem svetu
2. Narediti spremebe, izgoveravnje fosilov, nameščanje filtrov
3. Omejiti avtomobilski izpuh ter emesijo s promoviranjem katalitičnih pretvornikov in neosvinčenega bencina
4. Podpirati razvoj motrojev z notanjim izgorevanjem kateri povišajo izkoristek bencina
5. Omejiti hitrosti na hitrih cestah za zmanjšanje ogljikovega monoksida in hidrokrabona
6. Uvesti strožje zakone glede onesnaževanja
7. Narediti več raziskav o uporabi alternativnih sredstev kot izvor energije
The Third World
Splošne informacije:
Skoraj vse tropske in podtrpske države so močno razvijajoče se države. Nekatere so obmejne države kot so Taiwan, Južna Koreja, Indonezija, Brazilija, Čile ter Argentina. Večina severnih držav je razviih, npr. Evropa, Severna Amerika ter Japonska. Razlike so med severom ter jugom, ločuje jih okoli 20 industrializiranih držav od več kot 100 večjih ali manjših razvijajočih se držav na različnih fazah ekonomskega razvoja. Najtežje je na Afriškem kontinentu in Južno-Vzhodni Aziji; Južna Amerika je kanček na boljšem (ni prenaseljenosti kot naprimer v Indiji). Najhujše pa so Mali, Čad, Niger, Burkina Faso, Etiopija, Bangladeš, Burma ter Haiti.
Fizične lastnosti tretjega sveta:
Podnebje, tropsko in subtropsko podnebje pomeni da so te države prevroče ali prevlažne ali pa jim grozi pomanjkanje vode ali pa periodične suše.
Rast, deževni gozdovi, savane, stepe in puščave.
Naravne katastrofe, poplave ter delta regije, obkrožujoče se puščave, izbruhi vulkanov ter potresi in gorska pobočja.
Tipične politične strukture večine razvijajočih se držav:
1. Avtokratska pravila vodilne elite.
2. Plemenjenje, neoptizem in pokvarjenost
3. Enostranski sistem bolj pogost kot večstranski
4.Prenaseljenost in prevelika birokracija
5. Civilne vojne povzročene s strani upornikov
6. Nespoštovanje človekovih pravic
Najpogostejši socialni problemi:
1. Prevelika rast populacije: povprečno 2-4 % letno
2. Stradanje ali neustrezna prehrana, pomanjkane vitaminov, nizko kalorična hrana ter proteini.
3. Visoka stopnja nepismenosti
4. Slabo pričakovana doba doživetja, med 40 in 50 leti
5. Veliko mrtvih novorojencev
6. Bolezni ter epidemije: kolera, malarija, AIDS, tipoid, oslovski kašelj, ošpice
7. Pomanjkanje vode ter sanitarij, slaba higiena, večinoma okužena voda
8. Slabe stanovanjske razmere: na miljone ljudi je brez domov ali pa živijo v podrtijah
9. Selitve iz domačega v mestno okolje, kmetje zapustijo zemljo ko pride do naravnih nesreč in se zatećejo v zatočišča kjer končajo v podrtijah.
10. Splošno obnašanje proti delu: malo interesov, malo dolgih projektov brez takojšnega profita
Ekonomija:
1. Pomanjkanje prisotnosti surovin in naravnih bogastev kot so zlato, premog, olje, pločevina, uran
2. Nesposobne infrastrukture, železnice, pristanišča, bolnišnice, šole,…
3. Pomanjkanje tehnične opreme, strojne opreme in domačih strokovnjakov ali specialistov, vse mora biti uvoženo
4. Veliko tujih dolgov kater so nesposobni plačati
5. Veliko vodstva ter malo industrijsko področje
6. Nizke cene za izvožene produkte, drage cene za uvoz
Agrokultura:
1. Uničenje ekosistema: naprimer, požiganje tropskih gozdov in pridobivanje prostora za živinorejo kar privede v izsušenje zemlje, bomangnaje biološke agrokulture.
2. Erozija zemlje in plodnost tal, nerodna zemlja
3. Sajenje le ene kulture, ponavadi tiste za izvoz to pa je kava, čaj, kakav, tobak ter soja
4. Ni dovolj domače pridelave hrane
5. Pomanjkanje ali zloraba, oplojevanja, pesticidi, insketicidi in dezinfekcije da bi se izognili golazni in ostalimi žuželkami
6. Malo število bogatih, večina revnih kmetov z neplodno zemljo
7. Veliko število brezposlenosti ali slabo plačani kar privede v selitve v večja mesta
Prepiri:
Naravna bogastva so izkoriščena. Industrializirane dežele plačajo nepoštene vrednosti za naravna bogastva. Kupujejo jih po zelo nizki ceni, jih predelajo v standarde svoje dežele ter prodajo po visokih cenah.
Bogate dežele so vladujoče na tržišču in diktirajo cene poizvodov ki prihajajo iz revnejših držav. Obnašajo se kakor da so še vedno kolonije. Celo določajo uvozne meje iz naših dežel in nam jih prodajajo še bolj drago. Prevelika je proizvodnja odpadkov v prvem svetu, lakota, revščina, žalost in stradanje.
Kako pomagati revnejšim deželam:
1. Poskušati omejiti populacijo z ustvarjanjem družin.
2. Sponzorirati več domačih proizvodov
3. Ustvariti podrobnosti ne velike infrastrukturne projekte ampak male agrokulturne projekte, namakanje
4. Zmanjšati projekte kot so nogometna igrišča ter kofenerenčna središča
5. Uporabljati preproste tehnike v industriji
6. Izklučiti uvozne marže
7. Izbojšati pogoje posojil za revnejše države
8. Učiti ljudi pisanja in branja in jim dati več jezikovnega učenja in tehnične podopore.
9. Porabiti več odstotkov denarja za večje organizacje kot so Rdeči Križ, UNICEF, OXFAM, Otroški skladi. Samoizobraževelni programi ki učijo kako si pomagajo sami.
Racial problems: Immigrants in Great Britain:
Splošne informacije:
Večino evropskih dežel ima veliko število priseljencev: v Nemčiji so večino iz Turčije, v Franciji so iz Severne Afrike, v Veliki Britaniji pa iz Azije in zahodne Indije. Trenutno je približno 2 miljona imigrantov v VB, kar zaseda 4% populacije. V državo so prišli legalno kot Britanci. Velik val prislejencev je prišel leta 1940 ter 1950, po drugi svetovni vojni, ko je na stotisoče obarvanih ljudi prišlo v VB.
Pomenili so majhen strošek za industrijo. Predstavljali so se kot gostujoči delavci, ki so hoteli zaslužiti denar in se z njim vrniti v domovino, ko bodo zaslužili dovolj, da si bodo tam postavili domove in začeti svoje podjetje, odprli trgovine ipd. Večino jih je kljub nesoglasjem VB kar naselilo.Veliko živečih v Vb so druga ali tretja generacija priseljencev kar pomeni da so bili njihovi starši ali stari starši priseljenci. Biti ujet med dvema kulturama in ne ravno pripadajoči ne eni ne drugi, se pogosto počutijo kot nezemljani.
Večinoma so nesposobni delavci, zaposleni v mnogih vejah industrije (tekstilna industrija)in v čistilnem sektorju, ali kot šoferji avtobusov, smetarji, čistilci cest ipd. Ni pa povsod tako. Večino
Pakistancev in Indijcev ima majhne trgovine, so učiteji ali zdravniki.
Zaradi brezposelnosti in drugih socialnih problemov je Britanska vlada omejila prihod priseljencev v državo. Vstop je otežen. Tisti ki uspejo priti v državo ilegalno jih odstranijo s silo tudi če se s tem ne strinjajo.
Vzroki za spore:
1. Borba za enako službo.
2. Nižje standardni domovi so edino kar je na voljo priseljencem, večina jih živi v stolpnicah v središču mesta.
3. Druga ter tretja generacija sta bolj zahtevni in samo organizirajoči in se maj pustijo kontrolirati večini.
4. Rasna zloraba privede do upora priseljencev.
Možne rešitve:
1. Zagotavljanje stroškov za izboljšanje sociale, zaposlitve ter urjenja.
2. Komune
3. Investiranje v boljše domove
4. Pravica do volitev
5. Zaposlovanje in izobraževanje več priseljenih policistov da bi zmanjšali rasno nestrpnost in izboljšali odnose in harmonijo s sosedi.
Nutrition And Health
Profesor Martin Wiseman, direktor projekta pravi da je bil mejnik ki bo pomagal ljudem skozi labirint konfliktnih zdravstvenih sporočil: ko so posameznikove študije objavljene, da jih obšinstvo vključi v kontekst in izve kako resno mora jemati ta dognanja.
To poročilo to naredi namesto njih. Če bi ljudje upoštevali priporočila, bi 153,491 smrti povezročene s strani raka v VB leta 2005 bi bili prepričani da upoštevajo prava navodila s strani znanstvenikov.
Ampak profesor Sikora, medicinski direktor CancerPartnersUK pravi: Raka se ne da zmanjšati z enostavno formulo. Večina problemov je v napačni prehrani , ki poveča tveganje obolenj za rakom.
To daje vtis kot da če ne ješ klobas ne boš dobil raka. Richard Lowe glavni izvršilec Meat and Livestock Commision pravi: Zelo smo bili presenečeni nad dejanjem naj ljudje ne jedo obdelanega mesa. Šunka ter slanina sta najbolj priljubljana izdelka v VB. Agencija za varstvo živil priporoča rdeče meso, vključno z predelanim mesom, kot del uravnotežene prehrane.
Prikazal je da je za debelost šest kazalcev raka, za alkohol jih je pet ter za meso le eden. Mark Hastings Britanske Pub ter Beer sodelovanja pravi, da se znanstveniki niso odločili niti kako majhna količina alkohola lahko pusti riziko.
Pravi da je tveganje v vsem v življenju, že ko gremo iz hiše in gremo peljat avto. To poročilo nebi smelo odtegniti ljudi od majhnega socialnega popivanja. Pravi tudi da je rak povezan z debelostjo močno povečan v zadnjih letih, kot v letih raziskovanja. Dieta ter debelost povzročata prav toliko raka kot kajenje. Medtem, ko se opušča kajenje, debelost narašča.
Doctors and patients:
British patients face longest wait
Pacienti na NHS se še vedno soočajo z najdaljšimi čakalnimi vrstami od sedmih zahodnih držav glede na anketo.
Študija je prav tako pokazala da so Britanci najmanj osveščeni glede standardov ter kvaliteti zdravil. Po vrhu vsega pa imajo najslabši dostop do družinskih zdravnikov. Petnajst procentov pacientov mora čakati dalj kot šest mesecev na zdravljenje glede na ankete zdravstvenega sistema v VB., Nemčiji, Nizozemskem, Kanadi, Avstraliji, Novi Zelandiji ter ZDA.
Le 40 procentov je obravnavanih v prvem mesecu, najslabše za Kanado. V večini držav je čakanje leto dni zelo redko. V Kanadi ter VB jih je osem procentov takih. Nekaj 27 procentov jih je reklo da so bili povsem prepričani v zdravljenje in v kvaliteto samo, v primerjavi s 5 procenti na Nizozmeskem.
26 procentov pravi da niso bili prepričani v zdravila, ki so jim bila ponujena.
V Angliji ter Walesu je veliko zdravil zavrnjenih s strani Državnega Inštituta za Zdravstveno varstvo. Dostop do zdravnikov specialistov je slabše v VB, 60 procentov pravi da jih je obravnaval le splošni zdravnik v primerjavi s 30 procenti v Nemčiji. Kvaliteta splošnih zdravnikov je prav tako med slabšimi med anketiranimi, Commonwealth foundacija. V VB imajo najslabši dostop do splošnih zdravnikov na uro, kar 39 procentov pravi da jih ne more obiskati zdravnika pred 8:30 uro zjutraj ter 18:00 uro popoldan. Samo Kanada je uvrščena slabše.
Kanada in VB in ZDA so države kater nimajo na voljlo zdravnikov eni tretjini prebivalcev med to uro. VB je bila pohvaljena da ima enega najboljših zdr. sistemov, z zelo malo stroški napram drugim državam. Oddelek za zdravje veli, da nihče ne bo čakal dlje od 18 tednov za zdravljenje.
Drugs
Splošne informacije:
Ko govorimo o drogah, ponavadi mislimo na mehke droge , marihuano in haš in trde droge kot so heroin, kokain ter krek. Ampak na voljo je veliko več drog kot so opij LSD ipd. Nekatere se celo uporabljajo v medicini, npr. morfij, amfetamini ali pomirjevala: le stalna uporab teh medicinskih drog je res nevarna.
Ne le trde droge ampak tudi mehke imajo lahko škodljive, posledice za človeško zdravje. Hitro se zasvojite in imajo stranske učinke na človekovo razpoloženje skozi obnašanje. Ni važno ali jih jemljemo preko tablet, s kajenjem, snifanjem ali venozno, bodo slej kot prej pripeljale v psihično, fizično in mentalno odvisnost. Ne da se jih jemati drugače ker nobena droga ni nezasvojiva. Slej ko prej pride do potrebe večjih doz ali pa do potreb jemanja močnejših.
Države ki proizvajajo drogo:
Peru, Bolivija, Kolumbija ter Mehika so matične tradicionalne države ki proizvajajo koka-liste in travo/kanabis. Še ena velika drogo proizvajajoča regija ki je izvor semen in je zlati trikotnik je Južno-Vzhodna Azija (Tajska, Laos in Burma), ampak opijprav tak raste v Afganistanu.
V severni Afriki in Bližnjem vzhodu na veliko proizvajajo hašiš. Vendar pridelovanje in obdelava mamil ni več omejena na druge države: v Kaliforniji naprimer imajo eno največjih in najbolj dobičkonosnih polj marihunae in sintetike ali dizajnerskih drog. Lahko so kjer koli po svetu s posebej opremljenim laboratorijem.
Transport:
Mednarodni prevozniki morajo pokrivati dolge razdalje za prodajo drog na trg ZDA in Evrope, zato imajo države kjer se preprodaja nadaljuje. Lahko se prevažajo z ladjami, letali, kamioni do razpečevalcev kateri jih prodajajo uporabnikom. Veliki zaslužki so narejeni ampak ne kmetov, ki obdelujejo zemljo ampak tisti ki drogo potemtakem obdelajo v močno obdelan kokain in tisti ki jo prodajajo po ulicah: ulična vrednost kokaina je zelo visoka.
Droge so včasih zasežene čisto preko rutinskih pregledov prtljage ali telesnih preiskav, kakokoli kurirji so izurjeni da jo pretihotapijo in jo skrijejo na vsa mogoča mesta. Agenti si pomagajo s psi, ki lahko drogo zavohajo.
Uporabniki:
Alarmantno število mladih uporablja drogo.
1. postati odvisen od droge, v Nemčiji je na deset tisoče mladih odvisnikov.
2. začetek uporabe trdih drog (obiti marihuano in haš)
3. uporaba droge v mladih letih (med 10 in 12 letom)
4. smrt zaradi predoziranja pred 30. letom
5. lahek dostop do drog, katere so poslane v velikih količinah.
6. jemljejo droge tudi če živijo v manjših mestih ali na podeželju in ne v velikih mestih kjer je bolj pogosto.
7. mešajo koktejle da bi naredili bolj toksičen ali narkotičen učinek (biti zadet) močnejši, da doživijo učinek evforije. Jemlejo velike količine pomirjeval in heroina ter veliko drugih tablet.
8. menjava na cenejše ampak še bolj nevarne izdelke iz sintetike ki so še bolj zasvoljivi.
9 zagrešijo kriminal povezan z drogo, dobiti več denarja za to navado.
Metode kombiniranje drog:
1. Mednarodno sodelovanje: vsestranski trud boja proti drogam.
2. Izkoreniniti lokalna polja opija, koke in kanabisa, zapleniti kemikalije ki so uporabljeni pri predelavi, uničiti laboratorije ki so uporabljeni za predelavo kokaina, zakleniti pristajalne proge v džunglah ali gorah.
3. Spodbujati kmete naj pridelujejo kakav ali kavo.
4. Prizadevati si pridržati velike srednje ter majhne razpečevalce.
5. Več policistov in detektivov na ulicah da bi izsledil zaloge in zmanjšali tihotapljenje drog v porabniške dežele.
6.Več agentov pod krinko kateri lahko dajo policiji vredne podatke o glavnih razpečevalcih.
7. Zagotoviti boljše informacije za starše, da poučijo otroke kako se izogniti drogam.
8. Več rehabilitacijskih centrov za odvisnike
9. Več raziskav za psihološke in socialne razloge, da bodo lahko rešili korenine problema.
Problemi:
1. teževe z lociranjem in uničevanjem, velikih kultivacjskih področij in regij.
2. Laboratorije za predelavo morfija in kreme koke so ponavadi v rokah močnih kriminalcev, baroni droge kateri so premočni da bi jih člani za narkotike lahko obvladali.
3. Pse slednike da lahko izsledijo drogo na mejah in preprečijo razpečevanje vnaprej.
4.Ali bi bile lahko manj nevarne droge legalizirane ali pa v manjših količinah prodajane?
5. Ali lahko zdravniki predpišejo posebne droge tistim ki jih potrebujejo.
WHO
Cilj svetovne zdravstvene organizacije, ja najvišja možna stopnja zdravja za vse. Ponuja 2 vrsti uslug, prvo nasvete in pomoč, drugo pa raziskovanje ter objavljanje. Kot del oglaševanja, je nekaj let zbirala in dajala informacije o epidemijah po svetu. Od začetka leta 1948, je WHO vodilna ki se bori proti boleznimi kot so malarija in tuberkoloza kateri sta prizadeli ljudi po celem svetu.
Pomni, da nekatere organizacije kot je UNCATAD so del oglaševanja vendar niso pooblaščene agencije. Veliko bero v časopisih o srečanjih glavnih ustanoviteljev, in mogoče o pomoči svetovne banke in skladu. Ampak zapomnimo si, da večino današnjega razvijana na svetu ki naj bi pripadal združenim narodom , ne ustvarjajo novic, ker delujejo potihem in ne občutno.
EXPERIMENTS
Dvoglavi psi:
Leta 1954 je Sovietski kirurg Vladimir Demilkchov ustvaril dvo glavega psa sestavljenega iz glave, ramen, in sprednjihmi nogami, na ramena nemškega ovčarja. Ko je prva glava hotela jesti je prav tako hotela druga. Ko je bilo vroče sta se obe potili, ko je ena zacvilila je tudi druga. Ampak starejša glava je kmalu hotela odrtgati manjšo stran. Manjša se je uprla s tem, da je odgriznila večje uho. Dvajset takih zverinic je bilo ustvarjenih. Nobena ni živela dlje kot mesec dni.
Izgled Duha:
Da bi videli emocije in karakteristike moramo videti obrazne mimike, izraze, je znanstvenik Carney Landis narisla obrazne črte z gorečo palico, da bi lažje videl premikanje mišic, in nato opazovali izražanja, ko so vohali amoniak, poslušali jazz, gledali pornografijo in vtikali roke vedro polno žab. Objavljeno je bilo tudi obglavljanje podgan. Nikoli niso ugotovili ene same obrazne poteze pri obglavlanju podgan.