Aplikacija intramuskularne terapije

Intramuskularna injekcija je eden najpogostejših diagnostično terapevtskih posegov v bolnikovo telo, ki jih izvajajo zaposleni v zdravstveni negi, najpogosteje zdravstveni tehniki. Izbira ustreznega področja in mesta intramuskularne injekcije je izrednega pomena pri zagotavljanju bolnikove varnosti in dobrega počutja.

Bolnik ima pravico do varnega vbrizgavanja zdravil in tudi do obveščenosti o možnih posledicah. Pri izbiri področja moramo upoštevati količino zdravila, ki ga nameravamo vbrizgati, namen vbrizgavanja (cepljenje, zdravljenje) in bolnikove individualne značilnosti, kot so starost, telesna konstitucija, razvitost mišic, porazdelitev maščobnega tkiva. Pomembna je tudi nepoškodovanost tkiv na področjih, ki jih nameravamo uporabiti za vbrizgavanje zdravil.

Za določitev najustreznejšega mesta intramuskularne injekcije je nujno dobro poznavanje anatomskih točk in kostnih izboklin, po katerih se orientiramo.

Za aplikacijo muskularnih injekcij se poslužujemo štirih področij:

  • nadlahti,
  • stegna,
  • dveh področij na zadnjici : ventroglutealno in dorzoglutealno.

Na vsakem od omenjenih področij se pri izbiri mesta vbrizgavanja zdravila ravnamo po kostnih izboklinah in drugih anatomskih točkah.

 

Izbrano mesto na kateremkoli področju mora biti:

  • čisto;
  • brez znakov vnetja ali poškodb;
  • brez izpuščajev, odrgnin ali modric;
  • izogibamo se zatrdlinam – infiltratom ali brazgotinam ter kožnim znamenjem;
  • primerno količini zdravila, ki ga nameravamo vbrizgati;
  • upoštevamo velikost in čvrstost mišice.

Debelino igle za vbrizganje zdravila v mišico izberemo glede na:

  • gostoto zdravila (vodna raztopina, suspenzija),
  • velikost mišice,
  • bolnika (odrasli, otrok) in bolnikovo individualno občutljivost.

 

Pri Z tehniki s palcem ali z dlanjo povlečemo kožo in podkožje vstran od predvidenega mesta vboda in apliciramo zdravilo. Počakamo deset sekund, da omogočimo razporeditev zdravila med mišična vlakna. Ko izvlečemo injekcijsko iglo in sprostimo poteg, se podkožje vrne v običajen položaj. Vbodni kanal, ki je potekal pravokotno skozi podkožje v mišico, se pri tem prekine; podkožni del vbodnega kanala spremeni položaj, »nepoškodovan« del podkožja pa prekrije vbodno mesto v mišici in onemogoči iztekanje zdravila.

 

Pri tehniki zračnega mehurčka pri aspiraciji zdravila v brizgalko povlečemo še 0,2 do 0,3 ml zraka, ki ga potem pri aplikaciji zdravila vbrizgamo v mišico.

Paziti moramo na pravokoten položaj brizgalke pri vbrizgavanju zdravila, da ostane zrak nad zdravilom in ga vbrizgamo nazadnje. Zrak po vbrizganju deluje kot zamašek nad zdravilom in preprečuje iztekanje zdravila iz mišice.

 

Pri aplikaciji intramuskularnih injekcij lahko pride do različnih neprijetnih zapletov:

  • okužba področja vbrizganega zdravila, katerega posledica je vnetni infiltrat, absces ali/in nekroza mišičnega in /ali subkutanega tkiva,
  • nekroza podkožnega tkiva zaradi kemičnega vpliva zdravila,
  • aseptični infiltrati v mišici ali podkožju,
  • hematom v področju vbrizganega zdravila,
  • bolečina ali vnetje bedrnega (ishiadičnega) živca,
  • brazgotinjenje – razraščanje vezivnega tkiva v mišici in atrofija mišic,
  • bolečina pri/po vbrizgavanju.

[wp_ad_camp_1]

 MOJE MNENJE

Medicinske sestre in zdravstveni tehniki morajo za strokovno izvedbo posega dobro poznati področja, kamor vbrizgavamo zdravila, vse metode določanja mest intramuskularnih injekcij in posamezna mesta, kamor vbrizgavamo zdravila, da lahko v različnih okoliščinah varno izvedejo poseg. Vsi, ki se v praksi srečujejo s parenteralnim dajanjem zdravil, potrebujejo mnogo več teoretičnega znanja, kot ga je sicer v praksi. Vbrizgavanje zdravil je postopek, ki šele ob poznavanju širših teoretičnih vsebin daje zaposlenemu občutek odgovornosti do bolnika.

 

LITERATURA

Wikipedia. Dostopno na: http://sl.wikipedia.org/wiki/Intramuskularna  aplikacija (19.03.2014)

Klasinc M., Rozman M., Kisner N., Verčko-Pernat S. Zdravstvena nega 2. Maribor: Pivec; 2006.

Klasinc M., Rozman M., Kisner N., Verčko-Pernat S. Zdravstvena nega 3. Maribor: Pivec; 2011.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja