Medicinske sestre se z zdravili in njihovo aplikacijo srečujejo vsak dan, zato je zelo pomembno, da so na tem področju dobro izobražene. Natančna priprava ter varna in ustrezna aplikacija zdravil, sta eni izmed najpomembnejših aktivnosti medicinske sestre. Poznati mora delovanje, stranske učinke in način dajanja zdravil, znati mora spremljati odziv pacienta na zdravila in mu pomagati pri jemanju le-tega. Priprava in dajanje zdravil zahteva od medicinske sestre natančnost, saj mora biti med pripravo zdravila zbrana, pri dajanju pa upoštevati šest pravil in sicer: dati mora predpisano zdravilo, predpisan pravilni odmerek, pravemu bolniku, na predpisan način in ob pravem času, na koncu pa mora še pravilno in pravočasno dokumentirati (Železnik, 2008).
Zdravila so proizvodi, za katere je po znanstveni poti in točno določenem prepisu, dokazano, d ase lahko v določenih količinah in na določen način uporabljajo za ljudi in živali, zato, da bi odkrile, preprečile, zatrle in zdravile bolezni (Humski, 2007).
REŠEVANJE PROBLEMA
Razdelitev glede na način aplikacije:
– oralne (enteralne) oblike
– paranteralne oblike ( intravenozno, intramuskularno, subkutano)
– zdravilne oblike za na kožo ali sluznice (rektalno, vaginalno, nazalno, bukalno, sublingualno, na očesno in ušesno sluznico)
– inhalatorna zdravila
Razdelitev glede na konsistenco:
– trdne oblike (tablete, svečke, kapsule, dražeji, praški, granule, čajne mešanice)
– poltrdne oblike (mazila, paste)
– tekoče oblike (poparki, prevretki, emulzija, kapljice, infuzijske raztopine, tekoča mazila, losjoni) (Ficko, 2010).
Načini aplikacije:
-Skozi usta (per os, oralno), je najlažji in najbolj varen način dajanja zdravil in najpogostejša oblika uporabe zdravil (Železnik, 2008).
– V nos (nasalno), bolnik s spremembo v nosnih sinusih, dobiva zdravila običajno v obliki kapljic, razpršilnikov ali z gobicami, ki so prepojene z zdravili. Najbolj pogosto dajanje zdravil v nos, je v obliki kapljic za lajšanje težav pri nahodu.
– v oko (ocularno), ta zdravila so najpogosteje v obliki kapljic in zdravil. Zdravila, ki so dana v oko se hitro absorbirajo, ker je sluznica dobro prekrvavljena .
– v uho, medicinska sestra mora poznati in upoštevati nekatere posebnosti, saj so strukture notranjega ušesa zelo občutljivo, zato mora biti zdravilo segreto na sobno temperaturo.
– inhalacije, omogoča dajanje zdravil v pljuča v obliki aerosola, megle in filnega praška.
-v danko (rektalno), razmeroma varen način, povzroča manj stranskih učinkov in manj lokalnega draženja. Običajno dajemo zdravila z lokalnim učinkom na sluznco, ki pospešujejo odvajanje.
– v nožnico (vaginalno), pri ženskah se pogosto razvije vaginalna infekcija, ki zahteva lokalno delovanje zdravil. Zdravila so lahko v obliki svečk, mazil, želejev, nožnico pa lahko tudi izpiramo.
– na kožo (dermalno), aplikacija zdravil z mazanjem, razprševanjem, z mokrimi obkladki, z namakanjem dela telesa.
– v kožo (intradermalno), izvajamo zaščitna cepljenja in alergične teste.
– pod kožo (subkutano), za aplikacijo teh zdravil so najprimernejša mesta zunanji predel nadlakti, pred abdomna in srednja zunanja tretjina stegen.
– v mišico (intramuskularno), potrebujemo daljšo iglo, da prebodemo podkožje in plasti mišice in zbodemo pod kotom 90 stopinj. Zdravilo se absorbira v 10 do 30 minutah.
– v veno (intravenozno), zdravila v žilo se dajejo preko infuzijskega sistema ali venozne injekcij. Hiter, skoraj trenuten učinek zdravila, vendar ima veliko stranskih učinkov in nevarnosti.
Za učinkovito in varno aplikacijo zdravil je potrebno timsko sodelovanje med medicinskimi sestrami. Medicinske sestre so stalno strokovno odgovorne za pravilno aplikacijo zdravil, zato morajo biti pri delu zbrane in upoštevati pravilo 6P: Pravi bolnik, Pravo zdravilo, Pravi način, Pravi čas, Prava oblika in Pravilna dokumentacija (Ficko, 2010).
KRITIČNO MENENJE
V splošni bolnišnici Jesenice na oddelku za zdravstveno nego, sem v času študijske prakse opazovala na kakšen način medicinske sestre aplicirajo zdravilo najpogosteje in ali pri tem upoštevajo standard aplikacije zdravil.
[wp_ad_camp_1]
Ugotovila, sem, da je najpogostejši način aplikacije per os oziroma skozi usta. Pacienti imajo svoje lončke označene z identifikacijsko nalepko, kar se mi zdi primeren način. Slabost je samo v tem, da so zdravila v lončku združena in jih ne ločimo od zdravila do zdravila, zato lahko nastane zaplet, če nam na primer ena od tablet pri aplikaciji pade na tla. To pomeni, da moramo celotno terapijo pri pacientu pripraviti od začetka. Medicinske sestre upoštevajo standard v večji meri, opazila sem pa da se zdravila dotikajo z golo roko in polovico tabletke vračajo nazaj v originalno embalažo zdravila. Njihov pristop do bolnika je celosten in se pri razdeljevanju zdravil ne pustijo motiti, pri delu so zbrane in skoncentrirane. Naslednji najpogostejši način aplikacije zdravila je bil v kožo, ker veliko pacientov prejema Fragmin. Ugotovila sem, da si medicinske sestre ne razkužujejo rok med posameznimi pacienti, kar je velika napaka saj s tem lahko povzročijo prenos okužbe.
VIRI
- Ivanuša A. Železnik D. Standardi aktivnosti zdravstvene nege. Maribor: Fakulteta za zdravstvene vede, 2008: 47.
- Humski F. Srednješolski farmacevtski slovar. Maribor: samozal.; 2007.
- Ficko M. Poznavanje zdravil med medicinskimi sestrami: (diplomsko delo). Maribor: Univerza v Mariboru, Fakulteta za zdravstvene vede; 2010.