Biokemija 2013

Kateri so temeljni dogodki biokemije, kot vede?

-17 in 18 stoletje – pod vplivom Paracelzusa so biologi v študij bioloških materialov začeli vključevati molekularni pristop

-1828 – uradniki Rockfellerjeve fundacije prvič uporabijo izraz molekularna biologija

-1952 – Watson in Crick odkrijeta zgradbo dvojne vijačnice molekule DNA

-V 20 stoletju je Linus Pauling uporabljal rentgensko difrakcijo za preučevanje amidov in peptidov

Kaj proučuje biokemija?

Vključuje znanja iz področja biologije in kemije. Opisuje proces znotraj živega organizma na ravni molekul. Proučuje rudi bioenergetiko (veda o prenosu in pretvorbi energije v celici). Biokemija pomembno vpliva na naše razumevanje medicine, zdravja, prehrane in okolja.
Kateri elementi so sestavni deli vsakega živega bitja?

Ogljik, vodik, kisik, dušik, fosfor in žveplo.

Definicija bioloških makromolekul!

makromolekule razdelimo v tri večje skupine: nukleinske kisline, proteine in polisaharide. Sodelujejo pri različnih procesih, kot so shranjevanje in prenos genetske informacije, kataliza pri biokemijskih reakcijah, transport manjših molekul skozi celično membrano in obramba organizma pred boleznijo.

Kaj so homopolimeri?

To so makromolekule sestavljene iz enakih monomernih enot. V bistvu imajo vse molekule enako zgradbo in lastnosti (npr. škrob, celuloza)

Kaj so heteropolimeri?

Heteropolimeri so makromolekule, ki so sestavljene iz različnih monomernih enot. Gre za veliko število molekul, ki se med seboj razlikujejo v fizikalnih, kemijskih in bioloških značilnostih (npr. proteini, nukleinska kislina).

Definicija kondenzacije, kakšna vrsta reakcije je to?

Gre za kemijsko reakcijo, kjer se povežeta dve monomerni enoti, odcepi pa se manjša molekula, največkrat voda. Kot primer reakcije: povezava spojine s karboksilno skupino s spojino z aminsko skupino, nastane pa spojina z amidno vezjo.

Kakšna kemijska reakcija je hidroliza?

Hidroliza ali cepitev je nasprotna reakcija kondenzacije. Pomeni da polimer ob prisotnosti vode razpade na monomere.

Kaj je deoksiribonukleotid monofosfat?

To je sestavni del DNA: sestavljen je iz sladkorja deoksiriboze, purinske in pririmidinske baze in fosfatnega dela. Poznamo štiri:

deoksiadenozin  5 monofosfat

deoksigvanin5 monofosfat

deoksicitidin 5 monofosfat

deoksitimidin  5 monofosfat

Naštej ribonukleotid fosfate!

adenozin  5 monofosfat

gvanozin  5 monofosfat

citidin  5 monofosfat

uridin  5 monofosfat

Navedi strukture v kateri se prenašajo makromolekule!

Celična membrana, kromatin, ribosomi, citoskelet.

Najvišja stopnja organizacije makromolekule je …Celica

Naštej vlaknaste strukture citoskeleta!

Sestavljajo ga predvsem proteini. Vlaknsto zgradbo pa tvorijo: mikrotubuli (protein tubulin), mikrofilamenti (protein aktin), filamenti (različno na tip celice).

Funkcija jedra evkariontske celice!

Shranjevanje genetske informacije, mesto, kjer poteka podvojevanje DNA in prepisovanje v RNA, sestavljanje ribosomskih pod enot, popravljanje DNA.

Funkcije mitohondrijev!

So za sintezo večino ATP, za celično dihanje, oksidacija acetil koencima A, metabolizem AK, oksidacija maščobnih kislin, sinteza uree, sinteza hema

Kaj je golgijev aparat?

Je za modifikacijo oligosaharidnega dela beljakovi glikoprotein, za sortiranje beljakovin, za vgradnjo v organele, v plazmelemo ali za eksport iz celice.

Naštej pet razlik med prokariontsko in evkariontsko celico!

Oblika: prokarionti: kroglaste, palične, spiralne. Evkarionti: različnih oblik

Membrana: prokarionti: celična stena z mezosomi, pokrita z bički in piliji, evkarionti: plazmalema iz lipidov, proteinov, ogljikovih hidratov.

Citoplazma: prokarionti: suspenzija molekul, encimov, ribosomov in DNA. Evkarionti: citosol-proetini, encimi, hranila, prostor, kjer poteka mnogo metaboličnih reakcij

Jedro: prokarionti: nimajo jedra, imajo samo nukleotid v katerem je zvita DNA, evkarionti: imajo jedro z ovojnico v katerem je shranjena genetska informacija

Organeli: prokarionti: nimajo organelov, evkarionti: imajo organele

Citoskelet: prokarionti ga nimajo, imajo samo celično steno, evkarionti pa ga imajo.

Zakaj služijo mikrotubuli in intramedialni filamenti v evkariontski celici?

Uravnavajo gibanje organelov, oblika celice in celici omogočajo premikanje

Kako se prenaša genetska informacija z DNA?

Genetska informacija se prenaša z replikacijo oziroma podvajanjem DNA. Informacija se iz DNA prevede v RNA in preko nje na proteine.

Katere biokemijske interakcije so značilne za povezovanje biomolekul?

Nekovalentne vezi med biomolekulami – vodikova vez, van der Waalsove vezi, ionska vez, hidrofobne interakcije.

Naštej vrste RNA in katera je največja!

Poznamo prenašalno (tRNA), ribosomsko (rRNA), informacijsko (mRNA), največja je ribosomska.

Kaj je ribosom?

Ribosom je celični organel, ki katalizira in regulira tvorbo proteinov. Ribosomi lahko v citplazmi (notranja tekočina celice) prosto lebdijo ali pa so vezani na endoplazmatski retikulum ali na jedrno ovojnico.

Kako se premikajo ribosomi po molekuli mRNA?

Na vsaki molekuli mRNA je lahko več ribosomov, ki se pomikajo vzdolž verige, na vsakem od njih pa sintetizira molekula proteina. Ribosomi se premikajo od 5 črtica do 3 črtica (5′ do 3′).

Kaj je proteom?

Je množica vseh proteinov, ki obstajajo v telesu.

Kaj je genom?

Genom je celotna količina genetske informacije določene celice, ki je shranjena v dolgi in tesno zviti makromolekuli DNA.

Kaj so eksoni?

Eksoni so kodirajoče regije gena – nosijo dedno informacijo za sintezo gena, so krajši od 120-159 nukleotidnih baz, kodira lahko 40-50AK posameznega proteina

Kaj so introni?

Introni so nekodirajoče regije – vmesne regije – niso ključni nosilci dedne informacije, lahko vsebujejo od 50-2000 nukleotidnih baz, vsebujejo odvečno DNA, ki naj ne bi imela posebne vloge.

Kaj je mutacija?

Mutacija je napaka v replikaciji DNA. V ekson se vgradi napačen nukleotid ali pa se nukleotid ne vgradi. Posledica so napačne informacije. Če do mutacije pride na eksonu lahko pride do spremembe AK zaporedja, sintezo napačnega proteina in protein ne bo več pravilno deloval. Če pa pride do mutacije na intronu je pa to tiha mutacija in naj ne bi imela vpliva.

Naštej signalne molekule na membrani celic in na kakšne molekule se vežejo!

Prostaglandin (lipidi) in hormoni (peptidi, proteini, steroidi). Vežejo pa se na receptorske molekule.

Naštej sekundarne obveščevalce!

Molekula cAMP, cGMP, Ca2+, diacilglicerol.

Zakaj je pomemben prenos signalov na celici?

Mehanizem prenosa signalov je potreben, da se lahko začnejo celični procesi.

Naštej bolezni, ki so posledica motenj v celični signalizaciji!

HIV, sladkorna bolezen tipa 2, različne vrste raka.

Kaj so receptorji?

So beljakovine na celični membrani za prenos snovi, učinkovin skozi selektivno prepustno membrano celice.

Kaj je amfifilnost?

Amfifilnost pomeni, da ima molekula dvojne lastnosti. Na enem delu je hidrofobna, na drugem pa hidrofilna. Ima polarno glavo in nepolarni rep.

Zakaj so pomembni miceli?

Pomembni so zaradi svoje sposobnosti solubiliziranja, omogočajo, da se lahko nepolarne spojine transportirajo po vodi, potem, ko se raztopijo v nepolarni sredici micelov. Zato jih uporabljamo kot detergente ali kot nosilce zdravilnih učinkov. Pomembni so pri izgradnji in funkcioniranju bioloških membran.

Napiši strukturo micela!

Natrijev stearat, ki je karboksilatni anion in nepolarno ogljikovodikov konec + voda.

Definicija pH, kislin in baz!

Pri reverzibilni ionizaciji vode pride do razpada vode na hidronijev ali oksonijev ion H3O- in proton H+. obseg ionizacije vrednostimo s pH. Sorensen ga je definiral kot negativni desetiški logaritem koncentracije H+. Vrednost pH raztopine je odvisna od nekaterih snovi (kisline, baze), ki zvišajo ali znižajo koncentracijo ionov v vodi.

Kisline  v vodi oddajo proton, baze sprejmejo proton. Bolj je neka spojina kisla, nižji ima pH, bolj je alkalna višji ima pH. pH vrednsot nevtralne vode je 7.

Definicija pKa!

Je negativni desetiški logaritem disociacijske konstante. Je kvantitativno merilo za jakost kisline, običajno območje vrednosti kislin v biokemiji je 2-13, nižja vrednost pKa pomeni, da je kislina močnejša.

Kaj so triacilgliceroli in kako nastanejo?

Triacilgliceroli (TAG) so nepolarni lipidi, sestavljeni so iz glicerola in maščobnih kislin. Lahko so enostavni TAG (imajo tri enake MK – so redki v naravi) ali mešani z dvema ali tremi različnimi MK. So nepolarne, hidrofobne molekule in heteropolimeri. Nastanejo pa z esterifikacijo. Glicerol ima tri hidroksilne skupine, na katere se z estrskimi vezmi vežejo maščobne kisline.

Katere so maščobne kisline?

Poznamo nasičene in nenasičene maščobne kisline.

Naštej tri maščobne kisline!

Stearinska, oleinska, linolna, palmitinska.

Kakšna je razlika med olji in trdnimi maščobami?

Maščobe so triacilgliceroli izolirani iz živalskega tkiva in so pri sobni temperaturi trdni, ker vsebujejo pretežno nasičene MK. Olja pa so triacilgliceroli iz rastlinskih semen, vsebujejo pa pretežno nenasičene maščobne kisline, pri sobni temperaturi so v tekočem stanju. Razlika je zaradi MK, ki so vezane na glicerol.

Zakaj so pomembni glikoproteini?

to so proteini, ki imajo kovalentno vezan ogljikov hidrat. Sodelujejo pri mnogih bioloških procesih – pri imunskem odgovoru, prepoznavanju med celicami in strjevanju krvi, mnogi pa so pripeti na plazemsko membrano.

Kaj so hilomikroni?

So lipoproteini z najmanjšo gostoto, sestavljeni iz lipidov, lahko jih razumemo kot kapljice maščob obdane s plastjo proteinov in polarnih lipidov. V notranjosti vsebujejo triacilglicerole in zaestren holesterol, na površini pa holesterol, fosfolipide in proteine, ki jim povečajo topnost v vodi.

Kako se hilomikroni transportirajo v krvnem obtoku?

V črevesju se sestavijo iz lipidov iz hrane, se absorbirajo in preko limfe izločijo v kri, po kateri se prenese do perifernih tkiv. Tam lipaza sprosti MKiz TAG. Lipoprotein izgubi večino TAG, ostane hilomikrosnki ostanek, ki je bogat s holesterolom.

Kaj so lipoproteini?

Nepolarni lipidi se po krvi prenašajo kot lipoproteinski kompleksi. To so serumski delci, sestavljeni iz specifičnih proteinov, imenovanih apolipoproteini in iz različnih kombinacij triacilglicerolov, fosfolipidov, holesterola in holesterolnih estrov.

Kaj so pektini?

Pektini so polisaharidne komponente celičnih sten, estrahiramo jih iz rastlin.

Kaj so fosfolipidi?

So polarni lipidi, ki so po zgradbi podobni TAG, le da imajo namesto treh radikalov MK na glicerol zaestreni le dve na tretjo pa je zaestrena polarna glava. Pri fosfolipidih je to fosforjeva kislina. Nanjo je vezan še drug alkohol, glava je polarna, rep nepolaren.

V katerih strukturah so zastopani fosfolipidi?

So del lipidnega dvosloja celične membrane, so poglavitni gradnik celične membrane.

Kaj je ciklični adenozin monofosfat?

cAMP je oblika adenozinmonofosfata, v kateri sta hidroksilni skupni na mestih 3′ in 5′ povezani v ciklični fosfodiester, deluje kot sekundarni obveščevalec.

Kaj je glutation in kakšna je njegova vloga v eritrocitu?

Je peptid sestavljen iz aminokislin glutamin, cistein in glicin. Je antioksidant in reducent.

Kako disociira ogljikova kislina?

V bikarbonatnem pufru:

CO2 + H2O – H2CO3 – H+ + HCO3- + (H2O)

HCO3- + H2O – H+ + CO32- + (H2O)

Kako disociira fosforna kislina?

V fosfatnem pufru:

H3PO4 + H2O – H2PO4- + H+ + (H2O)

H2PO4- + H2O – HPO42- + H+ + (H2O)

HPO42- + H2O – PO43- + H+ + (H2O)

V katerih ciklusih nastaja ATP?

Glikoliza, oksidativna fosforilacija, v dihalni verigi s prenosom elektronov, citratni ciklus.

Kateri nukleotidi sestavljajo DNA/RNA?

DNA – adenin – timin, gvanin – citozin

RNA – adenin – uracil, gvanin – citozin

Kaj je riboza in kaj deoksiriboza in v katerem ciklusu nastajata?

Sta pentozi, monomeri. Riboza je sladkor v ribonukleotid monofosfatu, ki je gradnik RNA. Deoksiriboza pa je sladkor v deoksiribonukleotid monofosfatu gradnik DNA. Nastajata pa v metaboličnem procesu glikolize.

Naštej dve heksozi!

Glukaoza in fruktoza.

Kateri pufrski sistemi uravnavajo pH telesnih tekočin?

Bikarbonatni plazemski, hemoglobinski in fosfatni pufer.

Kaj so esencialne aminokisline?

To so aminokisline, ki jih telo ne more sintetizirati samo, zato jih moramo vnašati s hrano. Vseh esencialnih kislin je 8: izolevcin, levcin, lizin, metionin, fenilalanin, treonin, triptofan, valin.

Kaj so neesencialne aminokisline?

So tiste aminokisline, ki jih organizem sintetizira, zato niso nujno potrebna v prehrani. Te pa so: alanin, asparagin, aspartat, cistein, glutamat, glutamin, glicin, prolin, serin, tirozin.

Naštej 10 aminokislin!

Aminokisline so: glicin G Gly, alanin A Ala, valin V Val, levcin L Leu, izolevcin I Ile, metionin M Met, fenilalanin F Phe, prolin P Pro, serin S Ser, treonin T Thr

Naštej funkcionalne grupe aminokislin!

Centralni C atom, na katerega so vezani H atom, karboksilna skupina (COOH), aminska skupina (NH2) in stranska veriga (R).

Železo v telesu, kje, zakaj?

Hemoglobin ima železov atom, na katerega se veže kisik.

Kaj je bistvena kemijska lastnost nenasičenih maščobnih kislin?

Zanj je značilna reaktivnost molekul, ki imajo dvojne vezi v cis konfiguraciji med dvema ogljikoma.

Kaj so trigliceridi?

So estri alkohola glicerola in višjih maščobnih kislin. Ne topijo se v vodi.

Kje se tvorijo žolčne kisline in kako delujejo? Katere žolčne kisline poznaš?

Sintetizirajo se v jetrih, shranjujejo v žolčniku in se izločajo v vodi. So emulgatorji maščob. Kisline pa so holna, glikoholna žolčna kislina.

Kaj so encimi, katere vrste encimov poznaš?

Encimi so katalizatorji biokemijskih reakcij v živih organizmih. Usmerjajo in uravnavajo tisoče reakcij, ki omogočajo pretvorbe energije, sinteze in metabolične razgradnje. Po kemični strukturi so proteini. Poznamo pa membranske, citoplazmatske, organelospecifične, inkretorne in sekretorne.

Kako delujejo inhibitorji encimov?

Ireverzibilni inhibitor se poveže z encimom s kovalentnimi ali zelo močnimi vezmi. Veže se na funkcionalno skupino AK, ki sodelujejo pri vezavi substrata ali pri katalitičnem delovanju, ter tako inaktivira encim (bojni strupi – škodljivi, aspirin inhibira sintezo prostaglandinov – bolečina)

Reverzibilni inhibitorji se vežejo na encim vendar lahko iz njega disociirajo. Encim je neaktiven le takrat, ko je inhibitor nanj vezan. Poznamo tri skupine kompetetivne, nekompetetivne in akompetetivne.

Naštej glavne grupe encimov po klasifikaciji!

Poznamo oksidoreduktaze, transferaze, hidrolaze, liaze, izomeraze, ligaze.

Napiši definicijo centra encima!

Aktivni center ali aktivno mesto je žep ali vdolbina na tridemenzionalni strukturi encima, na katero se veže substrat, včasih tudi kofaktor in kjer se odvija kataliza.

Kaj so aminotransferaze?

So podskupina transferaz, ki katalizirajo transaminacijo. Transferaze pa so encimi, ki katalizirajo prenos funkcionalne skupine z ene molekule na drugo.

Kaj so kofaktorji encimov, kateri so pogosti?

Kofaktor je komponenta, ki jo nekateri encimi poleg svojega proteinskega dela potrebujejo za pravilno delovanje. Lahko je organska ali kordinacijska skupina – koencim in pa kovinski ion.

Naštej koencime!

NAD, NADP, pantotenska kislina, koencim A, aksorbinska kislina (vit. C); biotin, pirodoksal fosfat, kobalamin (vit B12), folna kislina.

Kaj so alosterični encimi?

Spadajo med regulatorske encime, so velika skupina encimov, ki ne kažejo značilnosti Michaelis-Mentenove kinetike. Alosteričnost pomeni, da so sestavljeni iz več podenot pri katerih pride pri vezavi ligandov do konfomacijskih sprememb. V celicah so ti encimi odgovorni za katalizo pa tudi za uravnavanje hitrosti celotnih metaboličnih procesov.

Kaj so ribocimi?

So molekule katalitične RNA, ki delujejo kot encim, molekula ima katalitične in encimske lastonsti.

Kaj je esterifikacija?

Esterifikacija se zgodi, kadar se hidroksilna skupina (alkohol) poveže z maščobno kislino z estersko vezjo. Proces lahko poteče postopoma – nastanejo vmesni monoacilgliceroli ali pa diacilgliceroli. Produkt pa sta ester in voda.

Kaj so glikolipidi?

So del lipidnega dvosloja celične membrane. So samo na zunanji strani, sestavljeni so iz glave (polarni-hidrofilni) in repa (nepolarni-hidrofobni). Glava je iz sladkorja, običajno iz galaktoze, lahko pa iz glukoze, sladkorjev pa je lahko tudi več.

Ključna značilnost nasičenih maščobnih kislin!

Ena ali več dvojnih vezi v cis konfiguraciji.

Kaj je kodon?

Je zaporedje treh sosednjih nukleotidnih baz na mRNA.

Kje nastaja piruvat?

Nastaja kot končni produkt aerobne glikolize, kjer se glukoza pretvori v piruvat.

Kakšna je razlika med koencimom A in acetil koencimom A?

Razlika je v acetilni skupini vezani na tiolno skupino.

Funkcionalne grupe acetil koencima A!

Koencim A, s tiolno skupino –SH, acetilna skupina –C-CH3 na C atom pa je z dvojno vezjo (navzgor) vezan še en kisikov atom.

Naštej vitamine!

Transretinol – vit A, tiamni – vit. B, riboflavin – vit B2, niacin – vit B3, piridoksal – B6, l-aksorbinska kislina- vit C, holekalciferol – vit D, tokoferol – vit E, filokinin – vit K, folna kislina.

Katere žolčne kisline poznaš, kje se tvorijo in kako delujejo?

Holna, glikoholna, tvorijo pa se v jetrih. Pri fiziološkem pH dosociirajo v soli žolčne kisline, ki se skladiščijo v žolčniku, izločajo pa se v črevesje. So emulgatorji maščob.

ALT in AST, kaj so transaminaze?

Transaminaze so encimi, ki omogočajo spreminjanje neke AK v drugo. Sproščajo se pri okvarah srčne mišice, jeter, možganov. AST in ALT sta encima, ki sta pokazatelja parenhimske okvare jeter. AST je aspartat aminotransferaza, encim, ki ga najdemo v jetrih. ALT pa je alanin aminotransferaza, encim, ki ga prav tako najdemo v jetrih.

Iz česa je sestavljena molekula hemoglobina?

Hemoglobin je konjugiran protein, sestavljen iz prostetične grupe – HEM, beljakovine – globin in železa v dvovalentni obliki.

Napiši normalno območje pH encima!

Normalno območje pH encima je 6-8.

Kaj je POCT?

Je laboratorijsko testiranje, ki se izvaja ob preiskovancu, izvaja ga klinično osebje brez laboratorijskega izobrazbe ali pacient sam. Nanaša pa se na vsako testiranje izven laboratorija.

Verige dvojne vijačnice sta povezani z……kovalentnimi vezmi.

Kje se nahajajo ribosomi v evkariontski celici?

Na površini ednoplazmetskega retikuluma.

Beljakovine, ki so povezane v DNA v kromosomu se imenujejo…histoni.

Rekombinacije DNA je…molekulsko kloniranje.

Kaj so plazmidi?

So večinoma krožne, lahko pa tudi linearne dvovijačne molekule DNA, ki so sposobne samostojnega podvajanja. Pogosto pri bakterijah, arhejah, lahko pa tudi pri evkariontih.

Kaj so bakteriofagi?

Je kompleksna oblika virusa, ki napade bakterije, so specializirani za določeno bakterijo, Sestavljen je iz glave in repa, glava pa je sestavljena iz beljakovinskega ovoja, ki obdaja genetski material. Beljakovine iz repa prepoznajo bakterijo, na katero se bakteriofagi pritrdijo z repkom. Uporabljajo jih za preprečevanje bolezni, ki jih povzročajo bakterije.

Kaj je RNK polimeraza?

Encim, ki se povezuje v nukleotide v molekuli RNA:

Nariši in opiši beta razgradnjo maščobnih kislin!

Razgradnja maščobnih kislin poteka v procesu beta-oksidacije, ki poteka v mitohondrijih. Besta-oksidacija nasičenih maščobnih kislin se začne po njihovem vstopu v mitohondrijski matriks. Pri beta-oksidaciji nastanejo produkti, ki so za metabolizem zelo pomembni. Beta-oksidacija poteka s ponavljajočim se zaporedjem štirih reakcij:

-oksidacija enojne vezi med dvema ogljikovima atomoma do dvojne vezi, v sodelovanju s FAD

-adicija vode na dvojno vez z uvedbo hidroksilne skupine na enega od ogljikov

-oksidacija hidroksilne skupine v prisotnosti NAD+ do ketoskupine

-razcep vezi C-C in sprostitev acetil-CoA.

Naštej monosaharide, disaharide in polisaharide!

Monosaharidi: gliceraldehid, dihidroksiaceton, eritroza, eritruloza, riboza, ribuloza, glukoza, manoza, galaktoza, fruktoza, sedoheptuloza.

Disaharidi: maltoza, celobioza, laktoza, saharoza

Polisaharidi: škrob, glikogen, dkstran, inulin, celuloza, pektin, hitin, hialuronska kislina

Kaj je NADH in FADH?

Končni produkt metabolnih poti sta energijsko bogata elektron-donorja NADH ter FADH2.

Kaj je gen?

Gen je sestavljen iz dolge verige DNK v kateri so zapisane dedne informacije. Vsi geni skupaj v telesu pa se imenujejo genomi.

Kaj je kromosom?

Kromosom je 5-krat zavita mešanica DNK in histonskih beljakovin. Pojavi se le v času, ko se celica deli. Kadar se ne deli, so razstavljeni na kromatinska vlakna, kar je predzadnja verzija kromosoma.

Kaj je baza?

Baze so snovi, ki protone v vodni raztopini sprejemajo.

Kaj je kislina?

Kisline so snovi, ki v vodni raztopini oddajo protone.

Kaj je glikoliza?

Je najpomembnejša metabolična pot, kjer se glukoza pretvori v piruvat. Ker glikoliza lahko poteka tudi v anaerobnih razmerah, lahko glikolizno pot izkoriščajo tako aerobni kot anaerobni organizmi. Pri aerobnih organizmih je glikoliza proces, v katerem se glukoza pripravi za nadaljno razgradnjo in pridobivanje energije. Glikolizo razdelimo na prvih pet reakcij in na drugih pet reakcij. V prvih petih stopnjah se glukoza fosforilira in cepi na dve molekuli glicer-aldehid-3-fosfata. V naslednjih petih stopnjah se gliceraldehi-3-fosfat pretovri v piruvat. Celotno zaporedje reakcij vodi do nastanka dveh ATP in dveh NADH za vsako molekulo glukoze, ki vstopi v metabolični proces glikolize.

Katere so purinske in pirimidinske baze?

Purinske baze se v DNK povezujejo s komplementarnimi pirimidinskimi bazami in sicer s timinom in citozinom. Purinski bazi pa sta adenin in gvanin.

Kaj so pufri?

Pufri so snovi, ki se upirajo spremembi pH pri dodatku H ali OH ionov. Pufre sestavlja par šibke kisline (HA) in šibka, konjugirana baza (A-). Za delovanje pufrov sta pomembna oba para, A odstranjuje protone, kadar pH pada, HA daje protone, kadar pH narašča. V telesu so pomembni tisti pufri, ki so prisotni v dovolj veliki koncentraciji, tem zahtevam ustrezajo štirje puferni sistemi:

-bikarbonatni pufer: puferska kapaciteta bikarbonatnega pufra je največja pri pH 6,1

-hemoglobinski pufer: je najpomembnejši nebikarbonatni pufer v ECT

-plazemski proteini: drugi najpomembnejši nebikarbonatni pufer

-fosfatni pufer: je najpomembnejši pufer znotrajceličnega okolja

Spremembe koncentracije katerekoli komponente enega pufra ima za posledico spremembo koncentracije komponent vseh ostalih pufrov in spremembo pH.

Citratni ciklus!

Je ciklus osmih reakcij in predstavlja centralno pot aerobnega metabolizma.  Na kratko je to katalitična pot. Povzetek dogajanja citratnega ciklusa: acetat, enota C2, vstopi kot acetil-CoA in dva ogljikova atoma zapustita ciklus v dveh ločenih reakcijah kot CO2, tri molekule NAD se reducirajo do NADH s pomočjo dehidrogenaz, ena molekula FAD se reducira do FADH2, fosfoanhidridna vez v ATP ali GTP nastane s pomocjo energije, ki je bila shranjena v tioestru CoASH


ANABOLIZEM:
zanj je značilna izgradnja kompleksnih bioloških molekul iz majhnih molekul ( sinteza proteinov iz AK, sinteza DNA iz nukleotidov…). Zanj so značilne redukcijske reakcije, kjer se energija porablja iz molekule ATP. Poteka v citosolu.

ALT: alaninaminotransferaza-jetra, skeletna muskulatura,srce, pankreas,eritrociti (mišična distrofija,pankreatitis,infekcijska mononukkleoza

AST: aspartataminotransferaza –ledvica,pljuča…(MI, jetrna obolenja,mišična distrofija,pljučna embolija,inf.mono.)

B OKSIDACIJA MK: je razgradnja MK z namenom pridobivanja energije iz uskladiščenih zalog MK se sprostijo iz TAG

DISAHARIDI: saharoza, maltoza, laktoza

FLAVIN MONONUKLEOTID: je koencim večjega števila encimov kot npr. aminokislinska oksidaza

GK: je triplet genetskih baz.Je zbirka kodonov, ki kodirajo posamezne AK.Je najpomembnejši za sintezo proteinov, ker nosi informacijo za pripenjanje določene AK.Značilnosti:3 nukleotidi določajo 1 AK,1 kodon se uporabi 1X,vsebuje signala START in STOP, nukleotidi se berejo zaporedoma

GLICEROFOSFOLIPIDI:
so strukturni deli bioloških membran, sest. Iz pol.glave in nepolarnega repa

GLIKOLIZA: anaerobna metabolična pot, v kateri se glukoza in nekateri drugi monosaharidi razgradijo do purivata pri čemer nastaja ATP in NADH

GLIKOPROTEINI:
so proteini, ki imajo kovalentno vezan ogljikov hidrat. Sodelujejo pri mnogih bioloških procesih:pri imeunskem odgovoru, prepoznavanju med celicami, strjevanju krvi, mnogi so pripeti na plazemsko membrano

GOLGIJEV APARAT: modifikacija oligosaharidnega dela beljakovin,sortiranje belj.za vgradno v organela, v plazmalemo     ali za eksport iz celice

HETEROPOLIMERI: dna, koencim a,proteini

HOMOPOLIMERI: glikogen, škrob, celuloza

KATABOLIZEM: so  razgradne poti, v katerih se kompleksne org.molekule razgradijo do enostavnih molekul. Za katabolizem so značilne oksidacijske reakcije.Pri tem procesu se sprošča energija ki jo hrana vsebuje. Poteka v mitohondriju.

KATALIZE:
neencimska (kislina/baza cepi anionske vezi), s kovinskim ionom (Na,Mg..),kovalentna(encimska kataliza)

KOENCIM: nebeljakovinska spojina, ki sodeluje v reakciji, ki jo katalizira encim, vendar ni trajno vezana na encim

LIPIDI: voski, holesterol, vitamin d

MAKROMELEKULE: dna, holesterol, koencima, rna

MONOMERI:
deoksiriboza, gvanin, riboza, asparagin,glukoza, OH

MONOSAHARIDI:
glukoza, galaktoza, fruktoza, riboza

PEROKSISOMI: oksidativne reakcije s O2, razgradnja vodikovega peroksida,oksidacija MK

PIRANOZA:
je monosaharid s strukturo šestčlenskega obroča

POLARNE MOLEKULE:
etanol

POLISAHARIDI:
škrob, glikogen, celuloza, pektin,

RNK polimeraza je encim, ki povezuje nukleotide v molekulo RNK

VIRUSI: so nadmolekulski kompleksi. So paraziti, ki se razmnožujejo samo s pomočjo gostiteljeve celice.

VITAMINI:
trans-retinol -A,tiamin -B1,riboflavin -B2,niacin -B3,piridoksal-B6,kobalamin-B12,askorbinska kisl.-C, holekalciferol-D,tokoferol-E,filokinin-K, biotin, holin, folna kislina, pantotenska kislina, lipojska kislina

PH TEKOČIN:
želod.tek.1.2-3, limona2.3,gazirane 2.8,kisel dež3.5,kava5,mišice5.1,urin5-8,slina6.4-6.9,

morska voda7-7.5,krvna plazma7.4,jetra7.4,sok nadledvične žleze 7,8-8

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja