Bolnišnična okužba je tista mikrobna bolezen, ki prizadene bolnika v času zdravljenja in ni bila v inkubaciji pred hospitalizacijo.
Poznamo 2 vrsti bolnišničnih okužb. ENDOGENA ( iz bolnikove lastne flore ), EKSOGENA ( preko predmetov in rok zdravstvenega osebja ).
Najpogostejše bolnišnične okužbe so: okužbe sečil, okužbe kirurških ran, sepse in pljučnice.
Preventiva bolnišničnih okužb: Zelo pomembno je da bolnike s težko boleznijo izoliramo od ostalih, potrebno je razkuževanje in sterilizacija pripomočkov za zdravstveno nego, higiena rok, usmerjena uporaba antibiotikov.
Vodi se tudi evidenca okužb s katero se dejansko ugotovi kakšno je stanje.
Pot okužbe je možna na več načinov: oralna pot, fekalno-oralna pot, preko kože, zračna pot, transmisijska pot.
Okužbe pa moramo preprečiti tudi pri zdravstvenem osebju. Morajo biti poučeni o boleznih, nad delavci je nadzor zdravstvenega stanja, potekajo obvezna cepljenja, upoštevati je potrebno splošne previdnostne ukrepe in zaščita ob incidentu.
IZOLACIJA BOLNIKA:
Poznamo 2 vrsti izolacije:
– to sta zaščitna, kjer gre bolnik sam vanjo prostovoljno ( po raznih operacijah )
– preventivna za okolico ( bolnik ne gre prostovoljno, vzrok zanjo pa so nalezljive bolezni npr. MRSA ).
Imamo 4 kategorije izolacije:
– standardna ( črevesne bolezni ),
– stroga ( antraks, steklina ),
– karantenska ( ebola, sars, h5n1 ),
– zaščitna ( pri transplantacijah).
Vedno določimo tudi način izolacije, ki jo določimo glede na diagnozo, potek bolezni, virulenco, pot prenosa:
1. AEROGENA – z zrakom, 2. KAPLJIČNA – preko zraka, 3. KONTAKTNA – na dotik.
Bolniku razložimo potek bolezni in da bo večino časa osamljen. Omejeno ima gibanje, obiski se morajo predhodno naročiti. Dobijo navodil medicinske sestre in uporabljajo posebna zaščitna sredstva, ko vstopajo v izolacijo. Predvsem je prisotna neverbalna komunikacija.
PRIPRAVA SOBE IN OKOLJA:
Na vrata sobe in temperaturni list vedno označimo izolacijo. Imeti mora predprostor v katerem so umivalnik, koš, pripomočki za osebno higieno. Takšne sobe so enoposteljne. V njej pa je potreben kisik, vakuum, tekoča voda, električna napeljava, wc, kopalnica, robovi predmetov v sobi morajo biti zaobljeni.
Tudi zdravstveno osebje mora upoštevati pravila izolacije. Uporabljajo se zaščitna sredstva za enkratno uporabo, ustrezna predpriprava pred vstopom v sobo, razkužiti si je potrebno roke pred in po vstopu v sobo ter, ko zapuščamo sobo in izven nje, previdni moramo biti pri izvajanju negovalnih intervencij. Delo v izolaciji opravljamo vedno na koncu, če je to le možno.
RAVNANJE S POSEBNIMI ODPADKI V BOLNIŠNICI:
Odpadkov v zdravstvu je vedno več, ker gre za večjo uporabo materialov za enkratno uporabo. V zdravstvu je približno 5 % nevarnih odpadkov, 10 % kužnih odpadkov, ostalo pa so komunalni odpadki.
Pri odstranjevanju odpadkov moramo čim manj rokovati z njimi, ne tresemo jih, odstranimo vrečke, ki so napolnjene do 2/3, preverimo embalažo z odpadki, če ni poškodovana, pri transportu ne sme prihajati do križanja čistih in nečistih poti.
VRSTE ODPADKOV:
KOMUNALNI ODPADKI – za te odpadke ni nobenega posebnega ravnanja. Zbirajo se v črnih vrečah, ki jih je potrebno iz nečistih prostorov bolniškega oddelka, odstranjevati vsaj 3-krat na dan. Vreče se odlagajo v kontejner za komunalne odpadke. Karton in papir zbiramo ločeno v kartonske škatle.
INFEKTIVNI ODPADKI IN OSTRI PREDMETI – Ti odpadki vsebujejo patogene mikroorganizme. Lahko povzročijo obolenje. Te odpadke zbiramo v posebne rumene posode, ki se napolnijo do 2/3 in jih hermetično zapremo. Lahko pa infektivne odpadke zbiramo tudi v rumene vreče, ki morajo biti dovolj močne in ne prepuščajo tekočine. Nato pa jih vložimo v rumene zabojnike, ki mora biti označen z nalepko INFEKTIVNI ODPADKI S klasifikacijsko številko in mesto nastanka. Infektivni odpadki in ostri predmeti gredo v posebno obdelavo.
PATOLOŠKI ODPADKI – deli teles, zarodki, organi… gredo na sežig na Žale.
CITOSTATIKI – Zbiramo jih v rumenih, rdečih in prozornih vrečah. Do odvoza rumene in prozorne vreče shranjujemo v modrih kontejnerjih, ki morajo biti označeni. Na koš je potrebno napisati začetek in zaključek polnjenja. Citostatike pa uničijo s sežigom pri visoki temperaturi.
ODPADNE KEMIKALIJE – Nastanejo v laboratorijih in terapevtskih enotah. Zbirajo se v plastičnih ali steklenih posodah, ki morajo biti primerno označene ( nalepka oranžne barve ). Kemikalije nevtralizirajo, nekatere pa celo predelajo in ponovno uporabijo.
ZDRAVILA S PRETEČENIM ROKOM – Zbirajo se v posebne modre plastične kontejnerje.
OSTALI ODPADKI – To so razne baterije, kosovni odpadki gradbeni material.
Zbirati jih je potrebno ločeno in odstranjevati v skladu z zakonom.