Dojenje

Dojka je parna žleza in je zgrajena iz žleznega,maščobnega ter vezivnega tkiva. Pri deklicah se razvije v
puberteti. Dojka ima približno 15 do 25 žleznih enot (lobusov),vsaka enota pa ima svoje izvodilo
(laktiferni duktus). V dojki so epitelne celice,ki proizvajajo mleko,katero se shrani v alveole , ti pa tvorijo
majhne skupke. Vsako alveolo posebej obdajajo mioepitelne celice, ki ob krčenju iztisnejo mleko iz
alveol. Okrog bradavice so razvrščeni duktusi, skozi katere priteče mleko (4).

KAKO DELUJE DOJENJE?
Za uspešno začetno in nadaljevano dojenje so refleksna dogajanja pri novorojenčku,ter pri materi
izredno pomembna.

REFLEKSI PRI NOVOROJENČKU
Pri vsakem zdravem novorojenčku,so z dojenjem neposredno povezani naslednji refleksi (vir):
‐iskalni refleks. Ko se otrok doji,je z obrazom obrnjen proti dojki,lička in njegova usta mati podrgne ob
bradavico. Ta dražljaj pri otroku spodbudi iskalni refleks,posledično otrok široko odpre usta. Bolj ko bo
otrok odprl usta,lažje bo mati učinkovito pristavila otroka k dojki. Ob dojenju seže otrokova spodnja
čeljust daleč preko bradavice in zagotavlja pravilen spoj ust in dojke. Sesalni refleks spodbudi,ko pride
materina bradavica do otrokovega mehkega neba.
‐Sesalni refleks . Da mleko izstopi iz bradavice v usta,mora nastati negativni tlak,ki nastaja s pomočjo
ustnih in žrelnih mišic v otrokovih ustih. Dokler je prisoten gradient tlaka med dojko in usti,toliko časa
lahko otrok izsesava mleko.
‐požiralni refleks. Ko med sesanjem jezik zadane ob mehko nebo,mišica levator dvigne mehko nebo in ta
zapre nosno votlino. Tako mleko pride v ustni del žrela (orfarinks),in ko se ga dovolj zbere,ga otrok
pogoltne (4).

REFLEKSI PRI MATERI
Materini refleksi, ki so pomembni za dojenje:
‐reflektorno nabrekanje bradavic. Ob dotiku bradavice nabreknejo
‐prolaktinski refleks. Izločanje prolaktina, sproži sesanje dojk. Količina prolaktina je odvisna od
pogostnosti,moči in trajanja sesanja. Ta refleks omogoča da se dojka po dojenju (2‐3ure) ponovno
napolni z mlekom (močnejši je bil sesalni drežljaj,bolj se bo dojka napolnila z mlekom). Hudo stradanje
matere in močni psihosocialni stresi,lahko zavirajo ta refleks.
‐refleks praznenja dojke (sproži sesanje). Pri tem refleksu se sprošča hormon zadajšnjega režnja hipofize
(oksitocin),ta povzroči da se miopitelne celice krčijo in iztisnejo mleko iz alveol v končne duktuse. Ta
refleks je izredno pomemben,ker ženske v dojkah nimajo razširjenih votlin za shrambo mleka v končnih
laktifernih duktusih. Da se nabere dovolj mleka za otrokove potrebe,je potreben refleks praznenja
dojke,saj so v ženskih izvodilih dojk le majhne količine mleka. Na ta refleks zelo vplivajo psihični
dejavniki,saj ga lahko olajšajo ali zavro. Negativni psihični faktorji lahko preprečijo ali zmanjšajo izločanje
oksitocina,kar pomeni da je mleka dovolj,vendar se le ta ne iztisne iz alveol ter posledično zastaja v
njih,zato dojke nabreknejo. Žile v dojkah se ne razširijo,zato priteče manj prolaktina s krvjo v dojke in
tvorba mleka se zmanjšuje (čeprav otrok sesa bradavice) (4).

DVA HORMONA, KI SODELUJETA PRI DOJENJU
3. PROLAKTIN
Ko otrok začne sesati, gredo pri mami dražljaji iz bradavice v možgane, natančneje v hipofizo. Ta začne
izločati prolaktin, ki deluje na mlečne celice in vzpodbuja nastajanje mleka za naslednji podoj. Ena od
značilnosti prolaktina je, da vpliva na hormone ki zavrejo ovulacijo, zato dojenje lahko prepreči naslednjo
nosečnost, če ženska v tem času nima menstuacije (6).
4. OKSITOCINSKI REFLEKS
Iz hipofize se med dojenjem izloča tudi hormon oksitocin. Izloča se že samo ob materini misli na dojenje
ali na otroka, spodbudi pa ga tudi otrokov jok. Stalno izločanje pa sproži draženje bradavic in sesanje.
Oksitocin povzroči, da krčenje mišič ob mšičkih in s tem stekanje mleka v cevke v smeri proti bradavici.
Oksitocin vpliva tudi na krčenje maternice po porodu in s tem je izguba krvi manjša (6).
PREDNOSTI DOJENJA
Materino mleko je več kot le hrana, je živa, imunološko delujoča snov,saj varuje otroka pred mnogimi
boleznimi. Dojenje vzdržuje tudi psihično in fizično povezanost matere in otroka. Tri najpomembnejše
prednosti dojenja so:
‐dojenje je najenostavnejši in najpreprostejši način prehranjevanja,
‐za otroka najbolj zdrav,
‐najcenejši način.
Prednosti ženskega mleka in dojenja:
‐specifična biokemijska sestava (sestava ženskega mleka se prilagaja potrebam rasti in razvoja otroka ter
nezrelemu organizmu),
‐lažja prebavljivost,
.preprečevanje alergij,
‐zaščita pred okužbami,
‐psihosocialni vidik (psihofizični vpliv na povezavo med otrokom in materjo) (9).
PREDNOSTI DOJENJA ZA ZDRAVJE OTROKA
‐manjša obolevnost otrok,
‐manj alergičnih bolezni,
‐manjša možnost za avtoimune bolezni,
‐z dojenjem se spodbuja razvoj lastne imunske zaščite otroka,
‐otroci ki so bili dojeni kažejo bolj kvaliteten razvoj in višjo stopnjo inteligence,
‐med dojenimi otroci je manj nenadne nepričakovane smrti dojenčkov (NNSD),
‐dojen otrok ima od rojstva naprej priložnost spoznavati svojo mater (7).

PREDNOSTI DOJENJA ZA MATER
‐zaradi delovanja hormonov ob dojenju,se maternica hitreje krči ( s tem je zmanjšana nevarnost
poporodne krvavitve),
‐dojenje pomaga materi pri izgubi poporodne teže,
‐lažje nočno hranjenje otroka,
‐deluje tudi kontracepcijsko (samo v obdobju izključnega dojenja),
‐zaradi delovanja hormonov so matere ki dojijo, bolj umirjene (7).

RAZLIKA MED MATERINIM MLEKOM IN MLEČNO FORMULO
Materino mleko se tekom dojenja spreminja glede na otrokove potrebe, medtem ko so sestavine mlečne
formule v osnovi vedno enake:
• Kolostrum ali mlezivo (1‐5 dni) se v nekaj dneh spremeni v prehodno mleko (6‐13 dni), nato pa se
dva do tri tedne po porodu spremeni v zrelo mleko, ki ostaja dokaj nespremenjeno ves čas
dojenja.
• Materino mleko se spreminja med vsakim obrokom, glede na količino maščob v njem.
• Materino mleko se spreminja tudi iz dneva v dan in skozi ves potek laktacije.
• Mleko mater, katerih otrok je bil prenošen, se razlikuje od mleka mater, ki so rodile ob
predvidenem roku.
• V materinem mleku so našli več kot 200 elementov, vendar nekateri od njih še nimajo pojasnjene
vloge.
• Mlečna formula ne vsebuje pomembnih elementov, kot so rastni faktor, hormoni in celice, katere
najdemo v materinem mleku.
• Materino mleko je biološki posredovalec (mediator), ki skrbi za aktivne substance, ki omogočajo
rast možganov, zgradijo imunski sistem in gradijo človekovo osebnost in obnašanje (1).
PRVI POSKUSI DOJENJA
Takoj po porodu, začne v dojkah nastajati prvo mleko ali kolostum ali mlezivo. Kolostrum je vodena
rumenkasta tekočina, ki vsebuje vsa pomembna hranila in protitelesa, ki jih otrok v prvih dneh po rojstvu
potrebuje. Na dan se izloči 10‐20 mililitrov kolostruma, kar zadošča potrebam otroka v prvih dneh po
rojstvu. Šest do trinajst dni po porodu se začne izločati pravo mleko. Po porodu je potrebno otroka k
prsim pristaviti čimprej (v pol ure če je to le možno). Tudi če dojenje takoj ni uspešno, je dovolj samo
dražljaj, ki sporoči dojkam, da morajo začeti izločati mleko, novorojenčka pa spodbudi, da začne sesati in
zadovolji svoj sesalni refleks.
Novorojenčki navadno intenzivno sesajo v prvih urah po rojstvu, potem pa za daljši čas zaspijo (3).

TEŽAVE PRI DOJENJU
ODKLANJANJE ENE DOJKE
Dojki sta si med seboj nekoliko različni in lahko se zgodi, da dojenček raje pije pri eni dojki. Če dojenček
že od rojstva zavrača isto dojko gre za zdravstveni problem. Razlogi, zakaj dojenček zavrača eno dojko so
različni, lahko gre za različno oblikovane bradavice, za razliko v izločanju mleka, vnetju v eni dojki ali drugi
razlogi (2).
ZASTOJ MLEKA V DOJKAH
Znak, pri katerem mati posumi na zastoj mleka je bolečina v dojki. To bolečino si lahko lajša s toplimi
obkladki pred dojenjem, z masažo dojk, pogostim dojenjem, hladnimi obkladki med podoji ter z
izčrpavanjem mleka pri neučinkovitem dojenju. Najpogosteje pride do zastoja mleka nekaj dni po rojstvu,
ko pride do navala mleka. Vendar če je mati v prvih dneh pogosto dojila, ne bo imela zastoja v mleka v
dojkah (2).

[wp_ad_camp_1]

MASTITIS
Znaki, ki kažejo na mastitis oziroma vnetje dojk, so povišana telesna temperatura nad 38,5°C in splošno
slabo počutje. Mati si lahko pomaga s toplimi obkladki, nežno masažo, pogostejšimi podoji, počitek,
lahko pa se zdravnik odloči tudi za antibiotik. Pomembna je zdravstvena vzgoja
DRUGE TEŽAVE PRI DOJENJU
Druge težave so lahko: neprehoden nosek, glivična okužba materine bradavice in otrokove ustne sluznice
in druge (2).

SPREMINJANJE SESTAVE MLEKA MED SAMIMI PODOJEM
Prednje mleko je modrikasto in nastaja v začetku podoja in ga je po količini največ ter vsebuje veliko
proteinov in laktoze. Z njim dobi otrok zadostne količine vode, zato mu do starosti 6 mesecev ni
potrebno dodajati dodatne tekočine. Proti koncu podoja je mleko bolj
belo, vsebuje več maščob ki so glavna energijsko bogata snov v mleku. Zato je zelo pomembno, da mati
podoja ne konča prehitro, sicer bo otrok ostal lačen. Celoten obrok zagotovi otroku vse pomembne
sestavine, saj se vsebnost maščob v mleku povišuje (2).
PRIPOROČILA SVETOVNE ZDRAVSTVENE ORGANIZACIJE (WHO)
• Otrok naj bi bil prvič podojen ½ do 1 ure po rojstvu. Pred tem naj ne bi bil hranjen z drugim
mlekom ali tekočino;
• Prvih 6 mesecev naj bodo otroci samo dojeni;
• Vsi otroci starejši od 6 mesecev naj dobivajo tudi dodatno hrano;
• Otroci naj bi bili dojeni do 2 let starosti in še dlje (8).

ŠKODLJIVE RAZVADE IN DOJENJE
ALKOHOL
Znano je, da alkohol hitro in svobodno prehaja v materino mleko in se v mleku pojavlja na enaki ali celo
višji ravni kot je v materini krvi med dojenjem. Strupen presnovek alkohola (acetaldahid) ne prehaja v
mleko. Visoke doze alkohola zavrejo tvorbo mleka ter mleko ima značilen vonj. Če je prisoten alkohol v
mleku, dojenček intenzivneje sesa, vendar količinsko popije manj mleka. Če je mati kronična uživalka
alkohola, potem otrok, ki ga doji zaostaja v psihofizičnem razvoju. Doječe matere naj ne bi uživale
prevelikih količin alkohola, lahko pa občasno popijejo kozarec ali dva piva ali vina (10).
NIKOTIN
Veliko je žensk, ki kadijo v nosečnosti in tudi potem ko dojijo. Nekatere pa se med dojenjem odrečejo
kajenju. Aktivna snov v cigaretah je nikotin, ki pa je zelo strupen. Količina nikotina in njegovih presnovkov
v materinem mleku je odvisna od števila cigaret, ki jih mati pokadi čez dan in od časa med zadnjim
kajenjem in dojenjem. Nikotin se hitro vsrka preko pljuč, medtem ko se iz materinega mleka le delno, in
se nabira v otroku (2). Kajenje vpliva na dolžino dojenja in na količino mleka, saj imajo matere, ki kadijo
nižjo koncentracijo hormona prolaktina, ki spodbuja nastanek mleka. Otroci mater, ki kadijo imajo že ob
porodu nižjo porodno težo, kot otroci mater, ki ne kadijo. Kasneje otroci doječih mater, ki kadijo, slabše
pridobivajo na telesni teži. Nevarno je, če otrok pasivno kadi, saj je večja možnost nenadne smrti v
posteljici, pljučnice ali vnetja srednjega ušesa. Matere, ki dojijo in negujejo otroka, ne bi smele kaditi,
posebej pa je nezaželeno kajenje v prisotnosti otroka. Pomembno je opozoriti doječo mamo, naj ne kadi
2,5 ure pred dojenjem in v prisotnosti otroka, ter da bo njen otrok dobil manj mleka in bo tako slabše
napredoval na teži ter imel več težav s trebušnimi krči in z zdravjem (5).

KOFEIN
Skozi mleko se izloča manj kot 1% materine doze kofeina. Če mati popije 1‐2 kofeinski pijači na dan, so
količine kofeina neškodljive za otroka. Če pa otrok dobiva pogoste doze kofeina, se ta postopoma nabira
v otroku. Razpolovna doba kofeina je zelo dolga od 80‐97,5 ur. Otroci, zastrupljeni s kofeinom so
razdražljivi in slabo spijo. Ko mati preneha uživati kofein, se njihovo stanje izboljša. Pretirano uživanje
kofeina ima tudi negativen vpliv na količino železa, ki ga mati izloča z mlekom, zato so dojeni otroci takih
mater lahko slabokrvni (2).

ZAKLJUČEK
Dojenje je otroku najbolj naravna prehrana. Je nek naraven proces, ki se ga morata naučiti tako mati kot
novorojenček. Včasih pa dojenje ni mogoče, bodisi zaradi bolezni ali pa je to odločitev matere. Vsaka
mati mora biti s strani babice, ginekologa ali medicinske sestre poučena o dobrih straneh dojenja.
Odločitev temelji na vsaki posameznici, vendar po mojem mnenju, je dojenje nek proces, ki bi ga morala
vsaka mati izvajati, saj ima dobre strani tako zanjo kot za novorojenčka, poleg tega pa dojenje tudi
čustveno povezuje mati in novorojenčka, kar je izrednega pomena.
15
LITERATURA
11. Walker M. Breastfeeding managment for the clinican: using the evidence. Jones and Bartlett
Publishers, Inc., 2006: 1‐2.
12. Tekauc Golob A. Novorojenček. UKC Maribor, oddelek za perinatologijo, 2011: 25‐37.
13. Bricelj A (prev.). Zdrav dojenček in otrok. Ljubljana: Slovenska knjiga, 2004: 18‐21.
14. Hoyer S. Dojenje. Ljubljana: Visoka šola za zdravstvo, 2003: 4‐15.
15. Lou Moore M, Moos M.K, Clark Callister L. Cultural Competence: An Essential Journey for
Perinatal Nurses. Education and Health Promotion March of Dimes, 2012.
16. Pajntar M, Novak‐Antolič Ž., Nosečnost in vodenje poroda. Ljubljana: Cankarjeva založba, 2004:
242‐243.
17. Philipp L. B., McMahon J. M., Davies S., Santos T., Jean‐Marie S. Breast feeding information in
nursing texst books needs inprovement. J Hum Lact 2007, 23: 345‐349.
18. Britansko zdravniško združenje. Družinska zdravstvena enciklopedija. Državna založba Slovenije,
Ljubljana 1992: 217‐218.
19. Bratanič B. Prvo dojenje – jamstvo za uspešno dojenje. Nacionalni odbor za spodbujanje dojenja,
UNICEF Slovenija, Ljubljana 2007.
20. Riordan J. Breastfeeding and Human Lactation. Joan and Bartlett Publishers 2005.