Izpitna vprašanja za zdravstveno nego – kolokvij

1. KAJ JE ENTERALNO HRANJENJE ?

Je dovajanje hranilnih snovi in tekočine direktno v gastroitestinalni trakt po različnih sondah oz. stomah. Je zagotavljanje hranilnih snovi preko gastroitestinalnega trakta v želodec ali tanko črevo. Za pacienta, ki ne morejo ali ne smejo uživati hrane preko ust v zadostni količini in so zato v nevarnosti zaradi podhranjenosti in njenih posledic.

2. NAČINI PREVERJANJA NGS!

• Inspekcija(ogledovanje): pogledamo v usta in grlo,ker je možno, da se sonda pri uvajanju ne pomakne po požiralniku, v želodec, ampak zavije v ustih.
• Aspiracija želodčne vsebine (vsrkavanje): z brizgalko;s testnim lističem kontroliramo kislost
• Avskultacija (prisluškovanje): v brizgalko;10ml zraka s stetoskopom poslušamo ali pride do poka/šuma
• Rentgen :v izjemnih primerih

3. KDAJ PREVERJAMO POLOŽAJ NGS ?

• Pred vsakim hranjenjem in aplikacijo zdravil
• Tudi, če je še vedno pravilno fiksirana in je njen zunanji del enako dolg,nima nujne pravilne pozicije. (kašljanje,napenjanje,kolcanje,nemir..)

4. ZAKAJ UPORABLJAMO NGS Z DEBELEJŠIM LUMNOM?

• Primerne so za razbremenilno drenažo želodčne vsebine

1. ZA VSTAVLJANJE NGS ČISTA ALI STERILNA METODA DELA?

• Čista.

5. ZAPLETI PRI HRANJENJU Z NGS?

• Prebavni zapleti(diareja,izphovanje,slabost,krči,bruhanje)
• Zamašitev sonde
• Izsušitev nosne in žrelne sluznice(je samo prehodna komplikacija)
• Nastanek RZP na nosni sluznici ali v požiralniku
• Infekcija bolnika s hrano
• Aspiracija hrane oz želodčne vsebine,ki izteka ob sondi nazaj(če P leži)
• Občutek tujka v grlu
• Zvita,prepognjena ali zamašena sonda
• Dislokacija sonde (izpah,napačna lega)

6. ZAKAJ PRIDE DO ZAMAŠITVE CEVKE (NGS,GASTROSTOMA…) ?

• Nepravilna aplikacija zdravil
• Nepravilno izpiranje
• Pregosta hrana
• Refluks želodčne vsebine

 

7. KAJ JE GASTROSTOMA?

• Je kirurško narejena odprtina preko trebušne stene v želodec. Skozi odprtino uvedemo cevko, ki omogoča hranjenje neposredno v želodec (npr PEG)

8. KAJ JE EKG, POSNETEK EKG-JA?

Je neboleča preiskava srca s pomočjo aparata,ki zapisuje pot elektičnih impulzov po srčni mišici. *Posnetek : ELEKTROKARDIOGRAM

9. KAJ JE RANA?

• O rani govorimo kadar gre za nasilno prekinitev integritete tkiv. Zajema širok pojem : od opraskanine do globokih ran, ki segajo v podkožje in v telesne votline. Ločimo : akutno in kronično rano.

10. KAJ JE PUNKCIJA VENE (PV)?

• Postopek ,pri katerem skozi kožo z iglo vstopino v veno, za PV izberemo površinske vene na zg okončini,ker so številne in lahko dostopne: v.basilica,v.cefalica,v.metacarpalis,v.cubitalis

11. OD ČESA JE ODVISNA IZBIRA MESTA VBODA?

• Od stanja žil in od želje P
• Ne nabadamo predhodno uporabljenih žil ali poškodovanih ven
• Izogibamo se trdih ven
• Ven,ki so prekinjene zaradi kirurškega posega-dializa fistula
• Ne nabadamo žil na roki, kie je prizadeta zaradi možganske kapi
• Ne nabadamo mesta,kjer je koža vneta,modra,poškodovana, otekla, ali če na isti žili teče infuzija
• Na otip mora biti mehka, dobro polnjena
• Dobro vidna,tipna,relativno ravna

12. KAJ LAHKO VPLIVA NA ODVZEM KRVI?

• Vznemirjenje,strah
• Mehanični in kemični dražljaji ter P bolezen : hipovolemija,dehidracija
• Temperatura okolja
• Če P zebe

13. (NEPRIČAKOVANI) ZAPLETI PRI ODVZEMU KRVI ?

• Hematom : na vbodnem mestu,krvavitev se ne ustavi zaradi okužbe na vbodnem mestu
• P je slabo in lahko kolabira
• Patološki laboratorijski izvidi,neuspešen odvzem
• Podaljšana krvavitev
• Okužba,vnetje,brazgotinjenje

 

 

14. KAJ JE HEMOKULTURA ?

• Preiskava s katero določamo prisotnost bakterij in glivic v krvi. Je odvzem po naročilu zdravnika (nenaden porast telesne temperature ob znaku sepse). Je aseptični poseg, pri otrocih čas oduzem hemokulture vedno odloča zdravnik. Vzamemo 2 vzorca v razmaku od 30-60 minut, odvzamemo od 8-10 ml krvi – vedno iz periferne vene, iz osrednjega venskega katetra v primeru suma na katetrsko sepso.

15. KOLIKO NAD VBODNIM MESTOM ZAVEŽEMO PREVEZO,KOLIKO ČASA JE LAHKO PODVEZANA, ZAKAJ ?

• Zavežemo 7.5- 10 cm nad vbodnim mestom
• Ne sme trajati dlje kot 1 minuto
• Zaradi predolgo trajajoče podveze se sproži hemokoncentracija vzorca. Kri infiltrira v okološko tkivo in nastane hematom. Posledici nepravilnega postopka : lažno zvišan hematokrit, hemoliza eritrocitov

16. NAJPOGOSTEJŠI PROBLEMI PRI IZLOČANJU URINA? ODSTOPANJA

• POLIURIJA:patološko povečanje 24h seča nad 2l
• OLIGURIJA : zmanjšanje dnevne količine urina na 100-400 ml
• ANURIJA : motnje v delovanju ledvic- ni produkcije seča
• DISURIJA : boleče,oteženo,po kapljicah
• POLAKISURIJA: pogosto,boleče, manjše količine
• NIKTURIJA: VEČJE KOLIČINE URINA PONOČI
• ENEURESIS NOCTURNA: nočno mokrenje postelje
• RETENCA URINA: zastoj urina v mehurju
• REZIDUALNI URIN : ostanek urina v mehurju
• INKONTINENCA URINA :nenehno ,nekontrolirano izločanje.-uhanjanje urina

17. NAŠTEJ FAZE UMIRANJA
18. Faza : nepriznavanje resnice
19. Faza : jeza,upor,agresija (samomor)
20. Faza : pogajanje z usodo
21. Faza : depresija
22. Faza : razumevanje,sprejemanje neozdravitve, trpljenja in smrti
23. NAŠTEJ ZAPLETE PRI PARANTERALNI APLIKACIJI ZDRAVIL!

• Pri dolgotrajni aplikaciji postanejo žile občutljive na koncentrirana zdravila
• Vnetje žile- flebitis
• Hitro vbrizgavanje zdravila-prekomerna razširitev vene in bolečina
• Okužba področka bnrizgavanja zdravila-posledica vnetni infiltrat,absces ali nekroza mišičnega ali subkutanega tkiva
• Nekroza podkožnega tkiva zaradi kemičnega vpliva zdravila
• Aseptični infiltrati v mišici/podkožju
• Hematom v področju vbrizgavanega zdravila
• Brazgotinjenje- razraščanje vezivnega tkiva v mišici in atrofija mišic

 

19. KATERE VRSTE INFUZIJSKIH RAZTOPIN POZNAŠ?

• Kri in krvni derivati
• Kristaloidne raztopine( ringer lactat,fiziološke raztopine, 5% glukoza)
• Kloidne rastopine (Hes,Voluven)

20. NAŠTEJ KONTRAINDIKACIJE PRI HIPODERMOKLIZI

• Pri P z akutnimi obolenji, motnjami strjevanja krvi, v nujnih primerih,šokovnih stanjih

21. KAJ DOSEŽEMO Z INFUZIJO ? (PREKO I.V. KANILE)

• Nadomeščanje tekočin (izotonična fiziološka raztopina)
• Nadomeščanje tekočine in elektrolitov
• Pokrivanje kaloričnih potreb
• Transport zdravilnih substanc
• Zdravilni učinek

22. KDAJ VLAŽIMO KISIK?

• Z vlaženjem preprečujemo nastanek okužbe. Zaprt sistem vlaženja pri pacientih za večji nastanek bolnišničnih okužb (intenzivne terapije,intenzivna nega). Toplo vlaženje kisika poveča relativno vlogo v izdihanem zraku.

23. PREDNOST ZAPRTEGA SISTEMA VLAŽILNEGA SISTEMA PRED ODPRTIM?

• Manjša možnost za okužbe
• Ni ga potrebno menjati vsak dan

24. KOLIKO ČASA LAHKO ASPIRIRAMO ?

• Traja lahko najveš 15 sekund, 3x zaporedoma

25. ZAKAJ PACIENTU POVIJAMO NOGE ?

• Povijamo pri zgodnjem vstajanju »takoj« po operaciji. Naloga povoja je, da podpira mišično črpalko meč ali celo prevzema njeno nalogo tako dolgo, dokler se P ne giblje, izbrati moramo primerne elastične povoje: da preprečimo nevarnosti krča v venah ali spremembo tkiva.

26. KATERE STERILNE TEKOČINE POZNAMO?

• Prvi primarni urin
• Likvor
• Kri
• Limfa

 

27. TRANSPORTNI SISTEM – NAŠTEJ, OPIŠI !

• Pljuča – zagotavljajo prenos kisika iz atmosverskega zraka do krvi
• Kardiovuskularni sistem- razporeja oksigenirano kri po telesu
• Hemoglobin – za prenos kisika

 

 

 

28. KAJ SO KRATICE KOBO,ZOBO,SOBO,NAKOBO ?

 

• KOBO : komisija za preprečevanje bolnišničnih okužb
• ZOBO : zdravnik za preprečevanje bolnišničnih okužb
• SOBO : medicinska sestra za preprečevanje bolnišničnih okužb
• NAKOBO : nacionalna komisija za preprečevanje bolnišničnih okužb

29. KAJ JE INFUZIJA ?

• paranteralno vnašanje tekočine v telo skozi venski pristop.

30. KOLIKO ČASA JE VSTAVLJENA CEVKA PRI BOLNIKU Z METEORISTIČNIM TREBUHOM?

• 20 minut oziroma po naročilu zdravnika

31. KAJ JE I.V. KANILA ?

• je tanka, votla plastična cevka, ki jo s pomočjo vodilne kovinske injekcijske igle vstavimo v veno. Vodila igla ima na distalnem delu vgrajen poseben plastičen jeziček, ki omogoča dober prijem kanile pri vstavljanju v veno. So različnih dolžin in debelin. Mednarodne oznake upoštevajo barvno ločevanje – določena barva pomeni pri vseh proizvajalcih isto velikost.

32. DOBRE LASNOSTI PARANTERALNEGA DAJANJA ZDRAVIL ?

• Hitri učinek
• Možnost natančnega doziranja
• Pričakovana koncentracija zdravila v telesu
• Izogibanje GIT(gastroitestinalnih motenj) pri določeni skupini zdravil
• Psihološki učinek paranteralnega zdravila na pacienta

33. SLABE LASNOSTI I.V. DAJANJA ZDRAVIL !

• – Predstavlja nasilen poseg v telo in je povezana z določenimi nevarnostmi za pacienta (okužbe, poškodbe);
• – Odzivi na prejeto zdravilo so lahko življenjsko nevarni;
• – Ni prijetno za pacienta (bolečine, hematomi, vnetja,..);
• – Način vnosa ni enostavno in zahteva usposobljen zdravstveni kader;
• – Je precej dražje od peroralnega vnosa zdravil, ker uporabljamo specifično pripravljena zdravila, ustrezne pripomočke in zadovoljujemo posebne higienske ukrepe

34. DOBRE LASNOSTI I.V. DAJANJA ZDRAVIL!

– Hiter učinek; –

– Možnost natančnega doziranja;

– Pričakovana koncentracija zdravila v telesu;

– Izogibanje GIT motnjam pri določenih skupinah zdravil

; -Psihološki učinek paranteralnega zdravila na pacienta.

35. MASKE Z VISOKIM PRETOKOM DELITEV!

• Maske z delnim povratnim dihanjem
• Maske brez povratnega dihanja

 

 

36. KAKŠNA MORA BITI INDUSTRIJSKO PRIPRAVLJENA HRANA ZA NGS?

• Vsebovati mora vse hranilne snovi
• Biti mora primerno tekoča
• Primerne temperature
• Ustrezne kalorične vrednosti
• Higiensko neoporečna

37. NAŠTEJ PO VRSTI EPRUVETE ZA ODVZEM KRVI IZ VENE

• Svetlo modra -zelena
• Črna                          – vijolična
• Rdeča – siva

–  Temno modra

38.  ZAPLETI PRI INFUZIJI!

• Zračna embolija
• Tromboflebitis
• Pirogena reakcija
• Alergična reakcija
• Paravenozno iztekanje

39. VRSTE ENTERALNEGA HRANJENJA ?

• Hranjenje po NGS
• Hranjenje po gastrostomi in jejunostomi

40. NAMEN ODVZEMA SPUTUMA ?

• Postavimo diagnozo za kasnejše zdravljenje

41. NAŠTEJ FAZE ŽALOVANJA!

• Faza = ŠOK
• FAZA = REGRESIJA,UMIKANJE (OPORA)
• FAZA =ADAPTACIJE
• FAZA = SPREJEMANJE RESNIČNOSTI

42. ZAPLETI PRI I.V. KANILI !

• Flebitis (vnetje žil)
• Podložni infiltat (zaradi iztekanja inf.razt. v podkožje ) –PARAVENOZNO IZTEKANJE
• Bolečina
• Zamašitev venske kanile
• Zatekanje na koži ob mestu vboda
• Občasno prekinitev pretoka inf.razt. ali počasen pretok v zvezi z položajem roke
• Zapleti v zvezi z lepilnimi materiali
• Nevarnost embolije zaradi odlomljenjega dela venske kanile
• Okužba

 

43. NAŠTEJ POZNE ZAPLETE ČREVESNE STOME!

• Krvavitev iz črevesja = neoplastični proces, ponovitev vnetnega obolenja
• Fistule = komunikacija dveh epitaliziranih površin:črevo-koža
• Draženje kože –IRITACIJA
• Stenoza stome –brazgotinasto zoženje
• Parastomalna kila- nastane ko se raztegne odprtina v trebušni steni črevo pa skoznjo izpade v podkožje
• Granulomi – bradavičaste spremembe- ob robu

44. NAŠTEJ 4 ČREVESNE STOME !

• Ileostoma- izpeljano ozko črevo
• Jejunostoma – izjemoma jejunum
• Cekostoma
• Sigmostoma – izpeljano široko črevo, odvisno na katerem delu

45. KAJ JE PULZNA OKSIMETRIJA?

• Je neinvazivno merjenje nasičenosti hemoglobina v arterialni krvi.
• Normalna saturacija : 95-100 %

46. KDAJ I.V. KANILE NE SMEMO VSTAVLJATI V VENE NA NOGAH?

• Če P odkloni predlagano vstavitev
• Pri edemih, vnetju ven ali cianozi prstov na nogi
• Pri obolenju perifernega ožilja
• Pri P s sladkorno bolezen
• Pri P, ki čakajo na operacijo srca

47. KAJ JE PERKUTANA ENDOSKOPSKA GASTROSTOMA -PEG ?

• Je operativni poseg- oblika enteralnega prehranjevanja

48. KAJ NAREDIMO ČE JE PRISTOTEN REZIDUALNI VOLUMEN ?

• Enkratna kateterizacija

49. DEJAVNIKI/FAKTORJI KI VPLIVAJO NA IZLOČANJE ?

• Biofiziološki f. – prehrana,tekočina,gibanje
• Psihični f. – stres,strah,potrtost
• Socialno-kulturni f. – zadržanost,sram
• Faktorji okolja – bolnišnično okolje

50. KAJ VPLIVA NA IZBIRO I.V. KANILE ?

• Debelina, stanje in pretok krvi v venah – za punkcijo
• Namen
• Pričakovano posredovanje
• Vrsta/sestavine inf. Raztopin
• Pričakovano trajanje infuzije
• Starost P

 

 

51. NAŠTEJ 5 TRENUTKOV ZA HIGIENO ROK !

• Pred stikom s P
• Po stiku s P
• Pred aseptičnim postopkom
• Po možnem stiku s telesno tekočino
• Po stiku s P okolico

52. KAJ JE KIRURŠKA RANA ?

• = rana, ki je narejena z vrezom (incizijo) kože in spodaj ležečih tkiv z minimalno poškodbo okolnega tkiva. Incizijo izvede kirurg sterilno, po končanem posegu in ob dobri hemostazi rano zapre s sponkami ali šivi. S tem omogoči primarno celjenje ran. Kirurške rane imajo ravne robove, ki so blizu skupaj. Ukrepi zdravstvene obravnave so usmerjeni v preventivo sekundarne okužbe.

53. KAKO DOLOČIMO IGLICO ZA ODVZEM KRVI ?

 

54. KATERI SO DRENAŽNI POLOŽAJI ?

• Singerjev položaj
• Nelsonov položaj
• Quinckejev položaj

 

55. NAŠTEJ REKTALNE POLOŽAJE

• Simsonov položaj ( bočni,pokrčene noge)
• Kolensko-komolčni položaj
• Kolensko-prsni položaj

56. DEJAVNIKI TVEGANJA ZA POŠKODBE HRBTENICE?

• Nepravilne tehnike dvigovanja
• Sklanjanje
• Upogibanje
• Dvigovanje pretežkih bremen

57. KAJ UPOŠTEVAMO PRI IZBIRI ROKAVIC ?

• Velikost,namen,kdaj (ali je potrebno)

58. ZAKAJ NA MOKRE ROKE NE SMEMO NANAŠATI RAZKUŽILA?

• Ker potem razkužilo nima nobenega učinka!

59. OPIŠI VISOKO IN NIZKO KLIZMO !

Količina klistirne tekočine je 500 – 1000 ml oz. po naročilu zdravnika

Visoka klizma – višina irigatorja nad danko 45 – 60 cm

Nizka klizma – višina irigatorja nad danko 30 – 45 cm

 

 

 

 

60. PREDNOSTI NOSNEGA KATETRA ?

• P lahko z nosnim katetrom spi, se hrani,govori,izkašljuje ne da bi prekinjal zdravljenje z kisikom.
• Je najcenejši način dovajanja kisika

61. KDAJ IZVAJAMO ASPIRACIJO ?

• Kadar ima P delno ali popolnoma okrnjen naravni mehanizem odstranjevanja trahealnega sekreta. Izvedemo jo tudi pred nekaterimi posegi ( menjava kanile,tubusa..)

62. KAKŠNA MORA BITI CEVKA ZA ASPIRACIJO ?

63. KAKO RAZDELIMO BRIS RANE ?

64. KATERE RANE SE CELIJO PRIMARNO,OPIS CELJENJA ?

• Akutne rane se celijo primarno. Robovi so prišiti skupaj s šivi,sponkami. Možnost za poškodbe tkiv so minimalne. Do celitve pride v 5-10 dneh. Končni rezultat je ozka brazgotina. Cirkulacija se vzpostavi  v 3-4 dneh (dovzetnost okužbe)

65. FAZE CELJENJA:

• hemostatsko obdobje (poškodba tkiva – koagulacija, hemostaza in infilltracija levkocitov – strdek s fibrinsko mrežo:trombociti stimulirajo faze koagulacije in izločajo rastne faktorje).
• vnetno obdobje (fagocitoza odmrlega tkiva v steni rane in v strdku, celice pripravijo dno rane).
• proliferativno obdobje (rast granulacijskega tkiva, ki izpolni dno rane. Granulacijsko tkivo je sestavljeno iz fibroblastov, depozitov kolagena, ekstracelularnega matriksa in novonastelega žilja). V tem obdobju potekajo tudi reepiltalizacija, angiogeneza in fibroplazija.
• obdobje remodeliranja/zorenje brazgotine: (pride do izdelave in razgradnje kolagena, rdeče granulacijsko tkivo postopoma prehaja v brazgotino. Rana se zapre z epitelitacijo z robov

66. V KATERO GOJIŠČE DAMO NAJPREJ KRI ANAEROBNO ALI AEROBNO?

• Aerobno

67. KAJ JE INTRAVENOZNA INFUZIJA ?

• Je iztekanje infuzijske tekočine ali vbrizgavanje infuzijske tekočine s pomočjo namenske črpalke v veno,ki traja daljši čas in običajno presega količino 100ml

 

68. KAJ OPAZUJEMO PRI BLATU?

• Pogostost odvajanja
• Konsistenco blata
• Barva
• Primesi
• Vonj

 

69. VIRI KISIKA ?

• V bolnišnicah uporabljamo kisik v plinastem stanju in ga dovajamo po stenskih napeljavah v bolniške sobe ( s pomočjo pretočnega merilnika se aplicira posamezniku)

70. NAŠTEJ ZAPLETE ASPIRACIJE !

• Krvavitev iz dihalnih poti
• Hipoksija
• Bradikardija
• Okužba
• Ekstubacija
• Atelektaze
• Povišan intrakranialni pritisk
• Slabo izvedena aspiracija

 

71. KATERE PREDNOSTI RAZKUŽEVANJA PRED UMIVANJEM ROK POZNAŠ?

 

72. KAJ JE PULZNA OKSIMETRIJA ?

• Je metoda neprekinjenega nadzora oksigenacije in je zasnovana na razlikah v absorbciji svetlobe med oksihemoglobinom in reduciranim hemoglobinom ter na prisotnosti pulznega signala, ki ga ustvari pulzni val arterijske krvi.

 

73. OPIŠI FOLEREY KATETER!

• Je urinski kateter z balončkom. Ima dva kanala, širšega za drenažo in ožjega za polnitev balonča z akva vodo.

 

 

74. KATERE VRSTE KLIZEM POZNAŠ?

• Čistilna – za praznenje blata iz črevesja
• Zdravilna – aplikacija zdravil
• Klizma v diagnostični namen – dodamo kontrastno sredstvo ki omogoča slikanje RTG

75. KATERO KANILO UPORABLJAMO PRI OTROCIH ?

• Rumeno – G24
• Modro – G22

76. NEVARNOSTI ZA PACIENTA V BOLNIŠNIČNEM OKOLJU!ž

• Sepsa- okužba krvi kot posledica boln.okužbe
• Okužba kirurške rane
• Bolnišnična pljučnica
• Okužba sečil
• Padci
• Poškodbe
• RZP
• Napačno zdravilo

77. CILJI POLOŽAJEV!?

• Razne preiskave
• Načini ter pomoč pri zdravljenju, sprostitvi,razbremenitvi

78. NAŠTEJ 5 POSTOPKOV HIGIENE ROK!

• Močenje
• Miljenje
• Izpiranje
• Sušenje
• Razkuževanje

79. OPIŠI TRANSVERZALNO STOMO!

• Je kolonostoma,kirurško oblikovana odprtina debelega črevesja skozi trebušno steno, ki je 3-5 milimetrov izobčena na nivo kože. Je stoma prčnega dela črevesja, črevo je izpeljano na zgornji desni ali levi strani trebušne površine. Izločki so kašasti, zgoščeni . Kar se tiče hranjenja se izogibamo hrani kjer nastajajo neprijetni vonji in plini.

80. OPAZOVANJE ČREVESNE STOME PO OP?!

• Opazujemo samo stomo
• Edem
• Barvo stome
• Velikost
• Izgled kože v okolici stome
• Vrsto in količino izločka

81. PREDNOSTI ENTERALNEGA HRANJENJA!

• Varnejše
• Ohranja integriteto sluznice prebavil
• Stimulira imunsko bariero(zmanjjša možnost infekcije ter sepse)
• Boljši imunski odziv
• Manjša zamaščenost jeter
• Boljša izraba dušika iz hrane

82. VLOGA MS PRI ODVZEMU KUŽNINE?

• Priprava pacienta
• Samostojen odvzem vzorcev
• Sodelovanje z zdravnikom pri odvzemu vzorca
• Pravilen transport

83. OPIŠI ILEOSTOMO!

• Je kirurško oblikovana odprtina tankega črevesja skozi trebušno steno preko katere se izloča vsebina tankega črevesja. Blato je tekoče , vsebuje veliko prebavnih encimov. Nahaja se v spodnjem desnev kvadrantu, na spodnji desni strani trebušne površine. Sega 3 cm nad površino kože , zaradi encimov aktivnih izločkov se koža okoli ileostome lahko razdraži. Zato mora biti le ta dobro zaščitena z kožno podlogo. Kar se tiče hranjena se izogibamo hrani z veliko celulozne hrane,ki deluje odvajalno.

84. KAJ POMENI MRSA,VRE,ESBL??

• MRSA : meticilin rezistentni stafilokokus aureus
• VRE : vankomicin rezistentni enterokok
• ESBL: ekstended spetrumbeta-lactamase

85. NAŠTEJ 5 INDIKACIJ ZA NGS!

• Motnje zavesti
• Koma
• Mehanske ovire
• Poškodbe zgornjih prebavil
• Respiratorna insuficienca
• Intubacija
• Vnetni proces zgornjih prebavil

86. RAZLIKA MED FISTULO IN STOMO?

• Fistula : povezava organov z kožo
• Stoma _: umetno narejena odprtina skozi katero črevo uzloča svoje izločke

87. NAPIŠI 5 STVARI KI JIH IMA DOBER NGS?!

• Ima konico ki ne prepušča RTG žarkov
• Je označena z merskim enotami
• Debelina hranilne NGS je manjša od 9FR
• Dolžina 90 cm
• Več odprtin

88. VRSTE ODVZEMA KRVI?

• Kapilarno
• Neposredno iz žile (vensko,arterijsko)
• Preko vstavljenih žilnih katetrov

89. KAJ DOKUMENTIRAMO PRI I.V. KANILI?

• Datum in uro vstavitve
• Datum menjave
• Datum ppreveze
• Menjave prebrizgalnega konekta
• Odstopanja
• Podpis

90. ZAKAJ RABIMO VENSKO POT?

• Za neprekinjeno ali ponavljajoče dajanje intravenske ali infuzijske terapije za zahtevnejše diagnostično terapevtske posege, za preizkave kjer se aplicira kontrastno sredstvo.

 

 

91. KAKŠNE POLOŽAJE POZNAŠ ?

• Fiziološki
• Terapevtski
• Preiskovalni

92. NAŠTEJ VRSTE INFUZIJ!

• Intravenozna
• Podkožna

93. ZAKAJ MORAMO PREBRIZGATI I.V. KANILO?

• Za preverjanje prehodnosti
• Da se zdravila ne mešajo
• Da speremo zdravilo
• Preprečimo okužbo
• Preverimo pozicijo katetra po aplikaciji

94. KAKO OHRANIMO PREHODNOST I.V. KANIE?

• S prebrizgavanjem
• Z obturatorjem
• Z brezigelnim kontektom

95. KAJ SPADA POD KRONIČNE RANE?

• Golenja razjeda
• Diabetično stopalo
• RZP
• Rana zaradi malignih obolenj