Specifična imunoterapija (SIT) je desenzibilizacija imunskega sistema, ki poteka s poznanimi alergeni, ki povzročajo hipersenzibilizacijo. Gre za vzročno zdravljenje, kjer v telo vnašamo vedno višje odmerke specifičnega alergena, ki povzroča simptome. Doseči želimo toleranco za določen alergen. SIT zmanjša ali ustavi alergijske simptome, preprečuje poslabšanje alergijskega rinitisa in prehod v astmo, zmanjša ali ustavi porabo zdravil proti alergiji ter preprečuje nastanek novih senzibilizacij (Mušič, 2007).
SIT je edina terapija alergijskega procesa, ki odpravlja vzrok alergijskega dogajanja, saj umiri vzburljivost imunskih celic v telesu na specifični alergen, na primer na cvetni prah trav, dreves, na alergene pršic in na druge alergene. S SIT dosežemo, da organizem alergične osebe postane toleranten na specifični alergen, torej ne odreagira z alergijskimi simptomi, kot so nahod, astma, koprivnica, v okolju s prisotnim konkretnim alergenom.
Za SIT so primerni bolniki, ki jim dokažemo specifičen vzročni alergen kot vzrok simptomov (včasih sta to dva aktualna alergena) in je pri njih izogibanje tem alergenom nemogoče, ker so prisotni v splošnem ali bivalnem okolju ter je alergijski proces tako intenziven, da ga z običajnimi protialergijskimi zdravili ne moremo umiriti. SIT s sodobnimi pripravki pelodov in pršic izvajamo pri otrocih nad pet let starosti, mladostnikih in odraslih, ki imajo alergijski rinitis s konjunktivitisom ali brez (alergijski nahod in vnete oči), lahko tudi blago astmo. Indikacijo za SIT poda specialist alergolog. Prav posebno je še področje SIT proti strupom v pikih čebel, os, sršenov. Doseženi učinki SIT trajajo še vrsto let po končanem postopku (Mušič, 2006)
REŠEVANJE PROBLEMA S PODROČJA ZDRAVSTVENE NEGE
Subkutana SIT ali SCIT
Dolgo obdobje smo alergen vnašali v telo le s subkutalnimi injekcijami v naraščajočih odmerkih, kar je bila uvodna stopnja SIT, in smo nato nadaljevali z vzdrževalnimi odmerki v določenih daljših časovnih razdobjih. Praviloma je uvodno obdobje krajše, intervali aplikacij kratki, lahko tudi zelo kratki (ultra-rush). Vzdrževalna faza oziroma obdobje pomeni aplikacijo individualno določene količine alergena večinoma enkrat mesečno, v nadaljnjih letih tudi na šest tednov ali na dva meseca. Bolnik pred vsako aplikacijo poroča zdravniku o svojem počutju in simptomih. Zdravnik v poteku vsega postopka bolnika nadzira in poučuje.
Injekcijsko obliko smo izvajali že več desetletij, intenzivneje in pogosteje pa po letu 1991, ko je bil omogočen uvoz kakovostnih alergenskih pripravkov. Postopke specifične imunoterapije smo pred leti začeli pri hudi alergiji za pike čebel in os, prešli zatem na podobno terapijo pri intenzivni alergiji na posamezen cvetni prah in skrajno redko na druge alergene (Košnik, 2008).
Sublingvalna SIT ali SLIT
V zadnjih letih se je uveljavila nova oblika SIT, pri kateri nanašamo alergen na ustno sluznico pod jezik. Zato se imenuje sublingvalna SIT ali SLIT. Utekočinjeni alergen v razpršilniku (spreju) ali od leta 2011 naprej tabletke z alergeni trav apliciramo pod jezik – določeno količino alergena vsak dan ali vsak drugi dan oziroma po določeni shemi. Uvodni del prvega dne izvedemo v prisotnosti zdravnika, nadaljuje pa bolnik v naslednjih dneh doma in komunicira z zdravniško ordinacijo. SLIT s tabletko je pri nas zdaj na razpolago le za trave, pripravljajo pa že tabletke za pelode breze in pršice. Bolnika dobro poučimo o mehanizmih in logistiki postopka. V Sloveniji imamo prve izkušnje z nadzorovano SLIT od leta 2006 naprej, izkušnje so dobre, postopek pa sorazmerno varen pri doktrinarno izbranih bolnikih.
SLIT je vzročno zdravljenje alergije kot bolezni več sistemov v telesu hkrati, čeprav se je v praksi uveljavila predvsem pri alergijskem nahodu, zato jo izvajamo tudi kot preventivo prehoda rinitisa v astmo, kar opažamo pri približno polovici bolnikov z alergijskim nahodom. To novo obliko zdravljenja po uspehih pri alergijah dihal preizkušamo tudi že pri alergijskih boleznih kože, za alergije v dihalih pa je že sto let poznana metoda. Nanos alergena pod jezik je primeren pri tistih bolnikih, ki ne prenesejo injekcij, ki ne morejo v rednih intervalih hoditi k zdravniku ali imajo nek drug tehten vzrok, da pri njih ne moremo uporabiti injekcij. Tako injekcijska kot podjezična terapija predstavljata vnos stopnjujočih se količin čistega alergena pod kožo ali na sluznico ustnega dna vse do preizkušene zadostne vzdrževalne doze, kar izvajamo večinoma tri leta, pri nekaterih alergenih samo sezonsko, pri drugih pa vse leto.
Vsaka SIT poteka v dveh delih: uvodna stopnja, ko začnemo vnašati v telo najmanjšo količino alergena in nato odmerke stopnjujemo do količine, ki bodo aplicirani v drugem, vzdrževalnem obdobju – to nadaljujemo od tri do pet let. Pri SLIT odmerke nanašamo kot razpršek ali tabletko alergena pod jezik. Sheme so standardizirane in/ali izbrano prirejene za posameznika. Tudi pri SLIT je bolnik vsaj v telefonskem ali občasnem osebnem stiku s specialistom. Po uvodnem stopnjevanju odmerka alergen nanašamo tudi vzdrževalno vsak dan ali vsak drugi dan, predsezonsko in sezonsko ali pa celoletno. SLIT samo prvi dan izvajamo v ordinaciji, kjer bolnika o vsem poučimo in spremljamo prvo odzivanje, nato pa postopek bolnik izvaja doma in se v ordinacijo javlja telefonsko.(Košnik, 2008)
SLIT omogoča:
specifično terapijo proti alergenu brez injekcij,
manjšo porabo protialergijskih in protivnetnih zdravil,
manj zapletov postopka kot SCIT,
preprečevanje novih manifestacij alergije, na primer astme, atopijskega dermatitisa, anafilaksije,
bolnik si po ustreznem pouku SLIT aplicira sam doma, manjkrat obišče zdravnika ali pa je z njim v stiku le po telefonu (Mušič, 2006)
KRITIČNO MNENJE
Pri izvajanju specifične imunoterapije ima pomembno vlogo tudi medicinska sestra, saj mora le ta imeti sodobna znanja klinične alergologije, prepoznati mora anafilakcijo ter vedno vzgajati in izobraževati bolnike. Na praksi sem bila danes v alergološki ambulanti, kamor prihajajo pacienti, ki so že imeli 3. ali 4. stopnjo anafilaksije. Tam je za medicinsko sestro še posebej pomembno, da te simptome takoj prepozna. Postopek je seveda na željo bolnika, tako da tudi podpiše soglasje. To zanj pomeni, da si bo za to moral vzeti tudi čas, saj prva dva obiska zahtevata celodnevno prisotnost na oddelku in opazovanje. Ob prvem obisku bolnik dobi 10 injekcij, ki jih dajemo v intervalih na 15 minut. Vmes mora popiti nekaj tekočine. Terapija traja 5 let, obiski pa se z vsakim letom zmanjšajo za nekaj tednov.
[wp_ad_camp_1]
Velik poudarek pri tem pa je zdravstvena vzgoja. Bolniki za domov dobijo set za samopomoč, ki vsebuje 4 tablete in pa injekcijo adrenalina- epipen. Naloga medicinske sestre je, da jih to nauči uporabiti. Danes so bolniki na koncu cepljenja dobili v roke demonstracijski vzorec epipena, tako da je bil vsak primoran poizkusiti, pa tudi svojci, če so bili prisotni. Bolniki so dobili napotke, da se morajo tudi kasneje izogibati pikom. Če pa do pika pride, vzamejo najprej tablete in počakajo 10 minut. Če je reakcija vedno hujša je potrebno vzeti avtoinjektor ali epipen in takoj poklicati reševalce, saj smo po dobljeni injekciji zelo šibki in omotični. Po prejemu je potrebno tudi opazovati EKG, saturacijo in krvni tlak. Ko se medicinska sestra prepriča, da so bolniki seznanjeni z vsemi navodili, se lahko po 2 urah opazovanja že odpravijo domov. Priti morajo še enkrat na 2 injekciji, kar pa ne vzame toliko časa kot prvič.
Klinična praksa na alergološkem oddelku je bila res nadvse zanimiva, naučila sem se veliko novih stvari, saj nisem še ničesar vedela o alergijah sploh pa ne o imunoterapiji. Zelo pa me tudi veseli, da sem se naučila prepoznavati simptome anafilaksije in uporabe epipena, saj bom tako lahko priskočila na pomoč drugim.
LITERATURA
· Adamič K., Bajrović N., Zidarn M., Košnik M. Stranski učinki subkutane specifične imunoterapije. Šola za obstruktivne bolezni pljuč. Golnik: Klinika za pljučne bolezni in alergijo, 2007.
· Edelbaher N., Bajrović N., Česen K. Zdravstvena vzgoja bolnika na imunoterapiji. Šola za obstruktivne bolezni pljuč. Golnik: Klinika za pljučne bolezni in alergijo, 2007.
· Košnik M. Zdravljenje alergijskih bolezni. Šola za obstruktivne bolezni pljuč. Golnik: Klinika za pljučne bolezni in alergijo, 2008.
· Mušič E, Specifična imunoterapija (SCIT in SLIT) pri alergijskih boleznih dihal in kože. Golnik: Klinika za pljučne bolezni in alergijo, 2007.
· Mušič E. Živimo z alergijo. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2006.