Sporočati, občevati ali poročati, to pomeni komunicirati. Komunikacija je tudi govor, ki ga zmore le človek. S pomočjo besed se pogovarjamo, dajemo informacije in jih dobivamo. Za medsebojno sporazumevanje razen govorice uporabljamo tudi druge možnosti. Zavestno ali podzavestno govorimo s telesom, uporabljamo simbole, slike, znake, kar pač izberemo. Zmeraj želimo doseči isto: drugemu nekaj sporočiti, ga opozoriti nase, vzpostaviti nek odnos.
Na komunikacijo vpliva več faktorjev:
* Biofiziološki faktorji: če gledamo razvojno, je govorica za človeka velikega pomena. S starostjo komuniciranje postaja omejeno.
* Psihični faktorji: beseda je več kot abstrakcija, je najvišje psihično dejanje. Ima odločujoč pomen, saj oblikuje človekovo duševnost.
* Socialno-kulturni faktorji: svet v katerem živimo, je več plasten. Takšni so tudi medsebojni človeški odnosi. Večplastnost pride še posebej do izraza na področjih, kjer med večinskim narodom živijo tujci. Zelo važno je tudi, kako je bolniku sporočeno bolezensko stanje, kako bo to sprejel ali svojcem sporočamo o hudi bolezni, resnem zdravstvenem stanju, umiranju ali smrti.
* Faktorji okolja: tesno so povezani s socialno-kulturnimi faktorji. Današnji svet in življenje nosita pečat komunikacijskih sistemov, ki hitro in v velikem obsegu obdelajo določene informacije. To so:
– mediji, elektronska obdelava podatkov v bolnici je danes nujna, nova kultura jezika, ki je oblikovana s kraticami iz računalniškega jezika,
– zaznavanje govora in komunikacije: govor je stičišče za povezavo med pošiljateljem in sprejemnikom. Do popolne komunikacije pride le takrat, kadar so prisotne vse tri komponente- govor, sluh in vid.
– znanost je ugotovila, da telo ob govorjenju ne laže. Izraža nam vzorec vedenja- neverbalna komunikacija.
(Verčko Perna et al., 2006)
Komunikacija je vrsta interakcije, ki se je najbolj razvila pri človeku in bi lahko rekli, da človeške interakcije ni brez komunikacije.
V vsakem življenjskem obdobju ima tudi v obdobju starosti komunikacija velik pomen in posebnosti. Velik vpliv ima novo okolje, še posebej je za starostnika stresna selitev v dom starejših občanov. Sooči se z mnogimi spremembami , ki so zanj zelo stresne. Sprejeti mora novo okolje in nove ljudi, jih spoznati, se prilagajati in sprejeti nove situacije. Sposobnosti, ki so potrebne za komunikacijo, so zmanjšane, starostnik slabše sliši, spremenjen ima govor, artikulacija, pozornost in spomin so zmanjšani. Zmanjšana je tudi sposobnost začeti aktivnost, organizacija različnih informacij v misli in ideje je slabša. Starostnik se zato pogosto umika pred zahtevami sodobnega sveta, varuje se pred stresom, se zapira vase in socialno izolira. (Buzuk)
1 REŠEVANJA PROBLEMA S PODROČJA ZN
* Naša sporočila morajo biti jasna, kratka, vsebinsko bogata, razumljiva in osebna, s poudarkom na notranjem doživljanju in empatiji do starostnika.
* Posredno mu dajemo vedeti, da smo resnično zavzeti za njegove probleme. Tako starostnik dobi občutek varnosti in sprejetosti, kar poveča njegovo sproščenost, ta pa mu omogoči lažjo integriranost v novo okolje.
* Pri uspešni komunikaciji s starostnikom vsestransko uporabljamo nebesedno komunikacijo. Prek mimike, ki spremlja besedno komunikacijo, sporočamo strinjanje, razumevanje, potrjevanje ali zanikanje.
* Naša komunikacija naj bo vljudna, kulturna in prijazna.
* Naša pozornost starostniku olajša komunikacijo, sprosti napetosti in strah pred neznanim.
* Dobrodošlico pokažemo z nasmehom, stiskom roke, očmi.
* Starostniku povejmo svoje ime in ga večkrat ponovimo, če je to potrebno. Vprašajmo ga, kako želi, da ga kličemo mi ali po imenu, po priimku, gospa,… Pogosto si želijo, da jih kličemo preprosto po imenu, ker je to del njih samih in ne družinske zgodovine.
* Poleg razumljivega sporočanja je potrebno tudi pozorno poslušanje. Starostnik želi povedati svojo zgodbo, svoje videnje in svoje probleme (bodimo dobri in razumevajoči poslušalci, kar pokažemo tudi z neverbalnimi znaki).
* V zdravstveni negi pričakujemo sodelovanje, zato ne ustvarjamo konfliktnih situacij, ki ovirajo dobro komunikacijo. (nikar ne uporabljamo izrazov: ni res, ni tako, ipd.)
* Zdravstveni delavci naj imajo optimistični pogled na svet. (Na vprašanje o prihodnosti npr. »koliko časa bom živel?« starostnik niti ne želi preciznega strokovnega odgovora, želi le optimistični odnos, odgovor, ki ga bo pomiril in mu vzbudil zaupanje.)
* Osebna zavzetost in angažiranje ob starostniku pomenita, da mu posvetimo del svoje osebnosti, iz katere črpamo energijo za svoje delo.
* Pohvala blagodejno vpliva na vsakega človeka.
(Klančič, 2010/11)
KRITIČNO MNENJE
Vsak starostnik ima željo, da ostane čim dlje neodvisen in nikomur v breme.
Te dneve med prakso sem ugotovila oziroma opazila,da se:
* Nekateri stanovalci preveč zapirajo vase in ni možno z njimi vzpostaviti komunikacije.
* Nekateri pa imajo slab spomin, vendar bodo s teboj vseeno komunicirali.
* Nekateri stanovalci so duševno odstotni, trmoglavi in tudi zaradi tega neradi vzpostavijo komunikacijo.
* Posamezni stanovalci pa so bili na začetku težko zaupljivi, saj smo bili zanj »novi obrazi«, zato se so izogibali naši komunikaciji. Po dveh, treh dneh pa se je to spremenilo.
* Opaziti je tudi, da se nekateri stanovalci v domu izogibajo kontaktu, si poiščejo mirni kotiček, kjer so lahko sami, ne kažejo nobenega interesa za dogajanje okoli sebe, si ne želijo družbe, sorodnike hitro odpravi in jima nič kaj povedati, osebje pa mu je kdaj tudi celo odveč.
Bistvo našega dela pri delu s starostniki je ustvarjanje pozitivnega odnosa, ki je usmerjen k ustvarjalnem reševanju težav in problemov ter pravočasnemu in odgovornemu odzivanju na starostnikove probleme.
VIRI
- Verčko Perna S, Kisner N, Rozman M, Klasinc M. Zdravstvena nega 1, Maribor 2006
- Klančič M. Kakovost v zdravstveni negi etika in komunikacija, 2010/11 Dostopno na: http://www.srednjazdravstvenaljubljana.si/o_soli/Lists/Klani%20Maja/Attachments/5/ETIKA%20IN%20KOMUNIKACIJA.pdf (20. 3. 2013)
- Buzuk K. Kreativna komunikacija starostnika v domu starejših občanov Dostopno na: http://www.dsokocevje.si/pdf/katja-buzuk.pdf (20. 3. 2013)
- Železnik D. Pomen komunikacije s starostniki z vidika zdravstvene nege Dostopno na: http://www.worldcat.org/title/pomen-komunikacije-s-starostniki-z-vidika-zdravstvene-nege/oclc/455115596 (20. 3. 2013)