Primer izpita za javno zdravje

1.3 FIZIOLOŠKI VPLIV ZRAKA NA ČLOVEKA

  • Suh zrak povzroča preveliko oddajanje vlage preko sluznic (ta se osuši).
  • VLAŽNI ZRAK POVZROČA: onemoglost, slabost, nespečnost
  • HipoksiJa zaradi prevelike prisotnosti CO (monoksid) POVZROČA: kronična pljučna obolenja, dražijo sluznice dihalnih poti, pljučne edeme.
  • ŽVEPLOV DIOKSID POVZROČA: draženje oči, sluznice, dihalnih poti, otežkočeno dihanje, dušenje, refleksno krčenje mišičja, dihalnih poti, nezavest.
  • prah lahko deluje dražilno, toksično, infekciozno, kancerogeno
  • co2: Koncentracija 4-6%povzroča intoksikacije, naporno dihanje, glavobol, vrtoglavico, šumenje v ušesih, depresijo, 15-20% je smrt.

KISIK: Pri 18% koncentraciji  kisika imamo težek zrak, 10 – 12% nastopi dispnoa, pod 7% nezavest, smrt.

1.4 BOLEZNI SRCA IN OŽILJA:                                                                                                                                                            Mladim so najbolj nevarna vnetja srčnih zaklopk, srčne napake, tudi okvare miokarda in perikarda. Starejše pa ogrožajo hude bolezni kot so degeneracija miokarda ter oslabelost in razširjenost srca, ateroskleroza ožilja in povišan RR. Posledica tega so infarkti, angina pektoris. Patološka osnova je navadna ateroskleroza kot kroničen degenerativni proces, ko se v osredju arterij nalagajo masti, holesterol, proteini in kalcijeve spojine.                                              VZROKI:

  • prirojene okvare srca in ožilja
  • alergična obolenja srca (angina)
  • slaba, neustrezna prehrana
  • strupi
  • ionizirajoče sevanje
  • hudi telesni napori (delovni, športni)
  • stres civilizacije, duševni napori
  • debelost in ostale razvade (alkohol, cigarete, mamila…)

PROFILAKSA:

  • higienska pravila nosečnosti (ne kaditi, rekreacija, izogibanje stresom,…)
  • sistematična telesna aktivnost
  • pravilna prehrana (skrb za normalno telesno težo, redna prebava…)
  • urejen življenjski režim glede dela in počitka
  • sposobnost obvladovanja stresnih situacij

1.5 STRES IN PREPREČEVANJE

1.6 NAČRT GOSPODARJENJA Z ODPADKI V ZDRAVSTVU                                                                                          1.7 PREPREČEVANJE BOLNIŠNIČNIH OKUŽB                                                                                                                                                                    1.8 NEVARNOSTI IN BOLEZNI, KI SE PRENAŠAJO Z ŽIVILI                                                                                                                                               Najpogostejši izvori infekcij so meso, drobovina, jajce, mleko in mlečni izdelki. Gre za alimentarne toksinoinfekcije, ki povzročajo v akutni fazi težave prebavil (bljuvanje, bruhanje, krče, driske, dehidracijo), centralnega živčnega sistema (omotica, glavobol, krče, nezavest) akutno nekrozo jeter in odpoved ledvic. Poznamo zastrupitve:

  • z okuženo hrano: najpogostejši vzrok so mikroorganizmi, ki živijo povsod. Glavni povzročitelji so: kvasnice, plesni in bakterije (salmonele, stafilokoki, clostridija). Povzročajo pa: mikotoksikoze (obolenje s plesnijo), parazitske bolezni (prenašajo se z mesom in mesnimi izdelki; goveja, svinjska trakulja)in botulizem (povzroči jo Clostridium botulinum s slabostjo, bruhanjem in motnjami govora, požiranja).

s hrano, ki vsebuje rastlinske strupe in strupene gobe: te snovi ima veliko rastlin. Možna je zastrupitev z zelenim in nezrelim krompirjem (solanin) ali z gobami (zelena mušnica, vražji goban).

  1. TEST B 1 ZDRAVJE KOT DINAMIČNO RAVNOVESJE                                                                                                                                                     2 PREPREČEVANJE BOLNIŠNIČNIH OKUŽB                                                                                                                                            3 HIGIENA VIDA IN OČI                                                                                                                                                                        Pri delu je potrebna primerna razsvetljava. Za pisanje in branje je potrebno 150-200 luksov, za zelo natančna dela pa več tisoč luksov. Pri tem je pomembna tudi primerna osenčenost prostora, reflekti, enakomernost razsvetljave in spektralni sestav razsvetljave. Pri delu upoštevamo tudi pravilno vidno razdaljo, ki je okoli 35cm, kar preprečuje naprezanje in utrujenost oči ter živčevja, srbenje, solzenje in bolečino. Oči napreza tudi slaba vožnja, veter, prah, branje na soncu. Pomirja pa gledanje v zeleno naravno okolje. Priporočljiva so tudi kvalitetna zaščitna očala iz brušenih stekel in redni okulistični pregledi.                                                                                       2.4 MEDICINSKA DELITEV PRAHU                                                                                                                                                                 Poznamo organski, anorganski prah in prah spor glivic, prah odmrlih insektov in cvetni prah. Glede premera ločimo grobi prah, drobni prah in najdrobnejši prah. Cvetni prah povzroča bronhialne astme. Najdrobnejši prah zlahka prodira v pljučno tkivo in ga okvarja. Prah deluje dražilno, toksično, infekciozno in kancerogeno ter je odvisen od topnosti v vodi ali lipidih. Važen indikator za čistočo zraka je drobni plavajoč prah, ki se meri v mg/m3 zraka in dovoljena količina v čistem naselju je 0,15 do 0,5 mg/m3 praha v zraku.

 

2.5 KONDICIONOIRANJE PITNE VODE                                                                                                                                            Pomeni odstranitev spojin železa in mangana, kemičnih toksinov, organskih snovi, odvečne trdote, obarvanosti in zadaha, patogenih in potencialno nevarnih bioloških agensov ter planktona. Poteka v dveh fazah: čiščenje in dezinfekcija vode. Na področju javne higiene opravljajo to delo specialne čistilne naprave, v sili pa so potrebne improvizacije, ki so lahko izvedljive tudi na terenu. Poznamo:

  • kondicioniranje fizikalnih lastnosti: z prezračevanjem, filtriranjem (rešeta, sita, filtri) izboljšujemo vonj in okus vode, ter s precejanjem sedimentov (zadrževanje vode v posodi zaradi sedimentacije nesnažnih delcev), s katerim zmanjšujemo motnost in obarvanost vode.
  • kondicioniranje kemičnih lastnosti: odstranjevanje kemičnih snovi železa in mangana ter dodajanje mineralov, popravljanje trdote, mehčanje vode in oksidacija.
  • kondicioniranje bakterioloških lastnosti: s prekuhavanjem in kloriranjem s klorovimi preparati (klorno apno, žavelova voda, kloramin, pantocid).
  • kondicioniranje bioloških lastnosti: s filtriranjem s počasnimi.

 

2.6 IGRAČE                                                                                                                                                                                                                   Igrače se lahko dajo v promet, če izpolnjujejo osnovne zahteve glede varnosti: fizikalnih in mehanskih lastnosti, vnetljivosti, kemijskih lastnosti, električnih lastnosti, higiene, radioaktivnosti.

Otroci se z igračami poškodujejo, kadar jih ne uporabljajo pravilno; igrače naj ustrezajo otrokovi starosti; preizkusite igračo, preden jo izročite otroku; zavrzite igrače, ki bi otroka lahko poškodovale; nevarni so izstrelki za orožje; škatla za igrače naj bo brez pokrova.

Osnovne zahteve glede varnosti igrač: prilagojenost igrače starosti in zmožnostim otrok; uporaba igrač zgolj pod nadzorom odrasle osebe; primerna navodila za uporabo igrač.

 

2.7 VRSTE ODPADKOV V ZDRAVSVU IN EMBALAŽE ZA SHRANJEVANJE ZDRAV. ODPADKOV                                          2.8 HIGIENA OBLEKE                                                                                                                                                                                                                                          Higiena oblačil se prične že z vsakdanjim preoblačenjem, ki vključuje tudi redno čiščenje, pravilno vzdrževanje in shranjevanje. Telesno in posteljno perilo je treba menjati enkrat tedensko oziroma takoj, ko je preznojeno ali vidno umazano. Posebna skrb je pri otrocih, ki so zaradi hiperaktivnosti večkrat preznojeni. Zato izberemo pravilno kvaliteto oblačil in jo tudi pogosteje menjavamo.

Pogosteje se menjava tudi perilo pri fizičnih delavci, pri osebah, ki se močno potijo in pri kroničnih bolnikih. Zdravstveni delavci morajo prav tako skrbeti za osebno higieno in delavne plašče menjavati vsaj 3x tedensko, pri intenzivnem in natančnem delu pa vsak dan ali tudi večkrat na dan. Pred vsako menjavo se je potrebno obvezno tuširati. Delavna obleka velja kot kužna in jo odlagamo med infekciozno perilo, ki se razvršča glede na stopnjo in vrsto onesnaženosti. Doma pa zbiramo umazano perilo v določenem košu na določenem mestu.

Perilo se najbolje suši na svežem zraku in soncu. Zlikano perilo razporedimo v omare in ločimo od umazanega. Obutev tudi večkrat menjamo in prezračimo. Čistimo jo na prostem in shranjujemo v zračnih omaricah. Poletna-jesenska oblačila pred zimo očistimo, popravimo, zaščitimo pred molji in večkrat tudi prezračimo. Novo perilo pred prvo uporabo najprej operemo.

TEST C                                                                                                                                                                                                                            3.1 POSTOPEK UMIVANJA                                                                                                                                                                           3.2 TOBAČNI IZDELKI

Kajenje, zakonske omejitve, škodljivosti

Tobak vsebuje nikotin ter druge nevarne snovi. Posledice so kronična vnetja in degeneracija dihal, prebavil, rak dihal, prostate, abortus, prezgodnji porod, arteroskleroza in vse posledice na ožilju, srcu in možganih. Z zakonom je prepovedano KAJENJE v zdravstvenih ustanovah, vzgojno-izobraževalnih ustanovah, v prometu, v javnih prostorih in v proizvodnji hrane.

3.3 DELITEV BIVALNEGA OKOLJA

Zdravje prebivalcev na nekem teritorjalnem območju ni enako izpostavljeno raznovrstnim vplivom okolja. Vplivajo tudi normalne biološke značilnosti: starost, spol, poklic, socialno stanje. Negativen vpliv ima tudi pretirano kajenje. V preventivnih ukrepih urbanističnega načrtovanja moramo misliti na ustrezno izbiro con za stanovanjska naselja, preprečiti nastajanje novih žarišč onesnaževanja, že obstoječa žarišča pa je potrebno postopno sanirati, oddaljiti prometnejše ceste in onesnažujočo industrijo. Slabo stanovanje oz. nezdrave razmere v bivalnem okolju so pogosto združeni  tudi z nizko življenjsko ravnijo in pomanjkanja higienske zavesti.

3.4 NEGATIVNI VPLIV ODPADKOV NA ČLOVEKA

3.5 DEJAVNIKI KI MOTIJO SPANEC

3.6 BOLEZNI DIHAL

Bolezni dihal delimo na dve skupini.  Bolezni,  kjer pride do  zoženja dihalnih poti, kar vodi v otežen izdih – obstruktivne bolezni. Med te bolezni sodijo astma, KOPB,

Druga skupina so tiste, kjer pride do okvare pljučnega tkiva – restriktivne bolezni. Nastanejo zaradi okvare izgube tkiva pljuč, zmanjšanja sposobnosti pljuč, da se raztegujejo in zmanjšanja zmogljivosti pljuč za prenašanje kisika in ogljikovega dioksida. Najpogostejše so pljučnica, pljučni rak, pljučna fibroza – brazgotinjenje                                                                                                                                                                                Profilaksa bolezni dihal je skrb za čvrst, zdrav in harmoničen telesni razvoj. Začne se že prenatalno in se nadaljuje do zaključka rasti. Pomembna je organizirana telesna vadba, redna telesna aktivnost, kar krepi prsni koš in dihalni sistem, higienski delavni pogoji, redno zdravstveno nadzorstvo in vzgoja. Pri tem pomaga tudi pravilno dihanje: vdih in izdih. Zdravo je gibanje na svežem, čistem zraku, brez kajenja. Zaposleni v prahu, dimu in plinih potrebujejo umetno ventilacijo delavnega prostora: Higiena nosu je preprosta in vsakodnevna brez vtikanja prstov ali nohtov v nos, s čimer preprečimo prenos nesnage, ranic in infekcij. Pomembno je tudi pravilno usekavanje v papirnat robec, da ne prenašamo infekcij v srednje uho.

3.7 KONDICIONOIRANJE PITNE VODE

3.8 SPECIFIČNE NEVARNOSTI PRI BAZENSKIH VODAH

Voda mora biti klorirana. Pred vstopom v bazen so manjši prehodni bazenčki s hiperklorirano vodo ali nekim drugim razkužilom. Dezinfekcija in čiščenje bazena se vrši 2 – 4 x mesečno ali pa pogosteje, kar je odvisno od dnevnega števila kopalcev in obstoječega higienskega režima.

Preveč ali premalo klorirana voda….

3.9 KONTRASTNA KOPEL

TEST D

4.1 VRSTE EMBALIRANE VODE:                                                                                                                                                                                         4.2 SRCE OŽILJE:                                                                                                                                                                                    4.3KLJUČNA PODROČJA OSBNE HIGIENE

Področja so:

  • nega telesa (kože in vseh ostali organskih sistemov)
  • zdrava rekreacija, sprotna telesna aktivnost, telesna vzgoja
  • obleka in obutev
  • spolna vzgoja
  • psihohigiena (humanična osebnost)
  • zdrave življenjske navade

[wp_ad_camp_1]

4.4 ZDRAVSTVENA USTREZNOST OPOREČNOST ŽIVIL                                                                                                                      4.5 ALKOHOL – PREVENTIVA – ZAKON                                                                                                                                                                                     4.6 UV SEVANJE VPLIV NA TELO                                                                                                                                                          4.7 KATERE BOLEZNI LAHKO PREPREČIMO Z UMIVANJEM ROK                                                                                                                           Z umivanjem rok lahko preprečimo:

  • Obolenja, ki se prenašajo po fekalno-oralni poti,
  • Obolenja, ki se širijo s kontaktom sekrecije dihalnih organov
  • Obolenja, ki se širijo z rokami, kontaminiranimi z urinom, slino in drugimi telesnimi tekočinami, pa tudi z kontaminirano hrano, predmeti iz človekove okolice

4.8 VRSTE KOMUNALNIH ODPADKOV

4.9 VODNJAKI                                          Objekti za preskrbo s pitno vodo

  Centralna preskrba: imajo jo tehnično visoko razvita velika naselja. Vodovod je iz več delov, je pravilom dobro zavarovana in je stalno pod strokovnim nadzorstvom.

  • Centralni vodni objekt: poznamo privatni, krajevni, regionalni in pokrajinski vodovod. Nižinski so črpani iz globinsko vrtanih vodnjakov, višinski pa so gravitacijski iz zajetja na hribu.

Lokalna preskrba: imajo posamezni objekti in manjša naselja. Voda je v teh predelih bolj oporečna, preskrba pa izhaja iz vodnjakov, zajetja studencev, lokalni vodovod, kapnice. Vrste vodnjakov:

  • Kopani-zidani vodnjak: globina jaška je 10-50m in se črpa iz drugega ali tretjega sloja. Zgornji sloj je 6m beton, dno pa je peščeno. Venec obodnega zidu je dvignjen za približno 50cm. Urejen je tudi odtok izlivne vode in higienski zajem vode.
  • Zabiti-abesinski vodnjak: je zabita cev s perforirano konico 6-7m na peščenih, prodnatih terenih in ima na vrhu betonski obod. Priročen je za začasna naselja in je cenen, vendar je velika nevarnost kontaminacije vode.
  • Vrtani-arteški vodnjak: voda se črpa iz 20-1000m globoko in prodira pod pritiskom. Po vrtanju se namesti cev, ki je namenska za vodnjake.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja