Starost, ter pripomočki

UVOD

»Človek ne more na istem mestu dvakrat stopiti v isto reko« je dialektiko sveta že odkrival Heraklit. Tako je tudi s človeškim življenjem. Vsak nov dan je drugačen od prejšnjega, čeprav se mu zdi na videz podoben. Spreminjajo se telesne celice, spreminja se duša. Vsako dejanje, vsaka beseda in še vsaka tako bežna misel se zapišejo v dušo in spomin. Proces poteka v nas do konca življenja ne da bi se zavedali. Zavedamo se običajno le velikih dejanj, ki puščajo vesele in manj vesele spomine. Po dogodkih največkrat vrednotimo kakovost življenja. Pogosto pa zanemarjamo drobne misli in dejanja, ki prav tako sestavljajo kakovost našega življenja. Tudi takrat, ko se nam življenje dozdeva enolično, se v nas dogajajo spremembe. Spreminjamo in razvijamo se od rojstva do smrti. Bolj kot smo o tem osveščeni, več lahko prispevamo k svoji rasti z lastno dejavnostjo.

Vsako življenjsko obdobje je določeno z nalogami, ki nas opredeljujejo kot družbeno bitje. Naše naloge so vpete v satovje, katerega mrežo tvorijo naše misli, čustva in dejanja. Satovje ponazarja identiteto vsakega človeškega bitja. Zato ima vsak posameznik svojo lastno, neponovljivo življenjsko pot, ki teče od rojstva do smrti. Človek je tudi edino bitje na Zemlji, ki se je tudi zaveda. Zaveda se, da se na svoji življenjski poti tudi stara in da se bo ta nekoč končala. Dobro vemo, da se ljudje različno staramo in da pri isti starosti vsi nismo videti enako stari. Staranje je namreč odvisno od naših misli in dejanj, ali drugače povedano os naše zavestne odločitve, kako se želimo starati in kaj bomo storili za kakovost svojega življenja. Preberi več o Starost, ter pripomočki